Načelo kontradiktornosti bi bilo kršeno le v primeru, če bi prvostopenjsko sodišče v sklepu, s katerim je odločalo o ugovoru toženca, odločitev oprlo na trditve ali dokaze tožnice iz odgovora na ugovor, pri tem pa prej ne bi dalo tožencu možnosti, da se o tem izjavi. V konkretnem primeru pa sodišče prve stopnje odločitve v ničemer ni oprlo na trditve tožnice v odgovoru na ugovor, niti na tam predlagane dokaze, pač pa le na tiste v predlogu, zato očitek kršitve načela kontradiktornosti ni utemeljen.
Drveči nakladalni voziček, naložen s 400 kg tovora, po oceni pritožbenega sodišča predstavlja nevarno stvar, saj razvoj velike hitrosti v kombinaciji z njegovo težo pomeni povečano nevarnost za nastanek škode. Vendar pa konkretni voziček ne bo predstavljal nevarne stvari v primerih majhnega naklona vozne površine, ki že po izkustvenih pravilih izključuje možnost razvoja velike hitrosti in posledično tudi nevarnosti za ljudi. V konkretnem primeru torej predstavlja ključno pravno relevantno dejstvo za presojo nevarnosti s tovorom naloženega nakladalnega vozička ugotavljanje naklona površine, po kateri se je voziček pomikal proti oškodovancu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je namesto odobrene višine izrednega limita za stranko v višini 1.500,00 EUR v računalniški sistem vnesel višino izrednega limita v znesku 15.000,00 EUR. Izvršil je vnovčitev menice stranke v napačni višini. Namesto dotacije za bankomat v višini 60.000,00 EUR in odvoda v višini 57.000,00 EUR je naročil oboje kot dotacijo. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zaradi načina poslovanja tožene stranke (banke) je potrebna visoka stopnja zaupanja v zaposlene. Zaradi kršitev, ki jih je storil tožnik, je bilo zaupanje tožene stranke vanj porušeno in od tožene stranke ni mogoče pričakovati, da bi s tožnikom nadaljevala delovno razmerje niti do izteka odpovednega roka. Izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposliti je zato zakonita.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083010
ZVPSBNO člen 2, 15, 15/1, 19, 19/1. ZPP člen 70, 73, 73/5, 108, 305a, 339, 339/2, 363, 363/2. ZOdvT člen 21, 21/1, 22, 22/1, 22/2. ZDPra člen 29.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – procesne predpostavke – pospešitveno sredstvo – nadzorstvena pritožba – rokovni predlog – predlog za poravnavo – postopek pri Državnem pravobranilstvu – izločitev sodnika – zavrnitev zahteve po izločitvi sodnika – pridržana pritožba – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaradi neizpolnjenosti procesnih predpostavk po 15. in 19. členu ZVPSBNO tožnikovo tožbo zavrglo. Tožnik ni niti zatrjeval, da je v postopkih pred okrajnim sodiščem vložil nadzorstvene pritožbe ali rokovne predloge, niti ni zatrjeval, da je vložil predlog za poravnavo pri Državnem pravobranilstvu. Presoja dovoljenosti tožnikovega zahtevka je s procesnopravnega vidika podvržena določbam ZVPSBNO.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 94, 114, 114/1, 226. ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - delavci pred upokojitvijo - odpovedni rok - starostna pokojnina - pridobitev pravice
Tožnica je bila ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga februarja 2014, stara 52 let in je imela dopolnjenih 35 let pokojninske dobe. Glede na to, da tožnica ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila stara 58 let, oziroma glede na prehodno obdobje v letu 2014 55 let, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da starostni pogoj po določbi 114. člena ZDR-1 v zvezi z določbo 226. člena ZDR-1 ni izpolnjen. Izpolnjen tudi ni drugi pogoj po določbi 114. člena ZDR-1, da delavcu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitve manjka do pet let pokojninske dobe, saj tožnica tudi 5 let po odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v letu 2019), kljub morebitnemu izpolnjevanju pogoja dopolnjene pokojninske dobe, ne bo izpolnila starostnega pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine po določbi 27. člena ZPIZ-2. Oba pogoja, starost upravičenca in število let pokojninske dobe, pa morata biti izpolnjena kumulativno. Ker tožnica ne spada v varovano kategorijo delavcev pred upokojitvijo, ki so varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu z določbo 114. člena ZDR-1 v zvezi z določbo 226. člena ZDR-1, izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita.
Sodišče mora v pravdah zaradi motenja posesti pri določanju rokov in narokov vselej posebno paziti na to, da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti.
sodni depozit – položitev stvari pri sodišču – predpostavke za položitev stvari pri sodišču
Predpostavke pod katerimi je položitev pri sodišču dopustna, alternativno našteva prvi odstavek 302. člena OZ. Za nobenega od naštetih primerov v omenjenem členu OZ v obravnavanem primeru ne gre. Uporaba določil o sodnem depozitu zato ne pride v poštev.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – razmerja med solastniki – preprečevanje souporabe
V izpodbijani sodbi je pravilno upoštevano utrjeno stališče sodne prakse, da je za zahtevek na podlagi 198. člena OZ poleg obstoja korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja, in prikrajšanja na strani tistega, ki je ne uporablja, treba dokazati tudi, da je bil solastnik proti svoji volji izključen iz (so)uporabe solastne stvari.
ZD člen 211, 213, 213-1. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – skupno premoženje zakoncev – bolj verjetna pravica zakonca – zemljiškoknjižno stanje
Na nepremičninah, ki so predmet spora med dedičema, je vpisana lastninska pravica F. do celote, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tako izkazano (lastninsko) pravico vdove štelo za bolj verjetno od pravice dediča zapustnika, da je to premoženje skupno premoženje zakoncev.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 134, 179.
pravica do dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pravno relevantna prizadetost – odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravilna označba tožene stranke – pravdni zahtevek
Ko je pravdni zahtevek po vsebini opredeljen preširoko in presplošno (med drugim vsebuje časovno neomejeno prepoved), predstavlja prehud poseg v toženčevo svobodo izražanja.
Za prisojo odškodnine zaradi kršitve osebnostnih pravic ne zadostuje obstoj nedopustnega posega, ampak mora biti ugotovljena tudi posledično pravno upoštevna prizadetost.
zapuščina brez dediča - bona vacantia - izročitev zapuščine brez dedičev - obstoj zapuščine - kaducitetni upravičenec - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca
Čeprav po mnenju teorije tudi na kaducitenega upravičenca zapuščina preide s trenutkom smrti, kljub temu, da ne gre za dedovanje, je treba pred sklepom o izročitvi tega premoženja v smislu navedenega določila 219. člena ZD zanesljivo ugotoviti, ali in kje obstaja (v trenutku odločanja).
kolektivni delovni spor - zavrženje predloga - vsebina predloga
Predlagatelj je predlagal, da je nasprotna udeleženka dolžna za čas določenega dne dalje svojim delavcem (članom predlagatelja), katerih delovni čas je neenakomerno razporejen in so na praznik ali drug dela prosti dan prosti svojih obveznosti, pri obračunu tedenske in mesečne delovne obveznosti upoštevati 8 delovnih ur za vsak dan praznika ali drugega dela prostega dni v posameznem mesecu, četudi so z razporedom delovnega časa ta dan prosti. Predlagatelj svojega predloga ni oblikoval tako, kot je to določeno v 53. členu ZDSS-1 (ni predlagal ugotovitve neskladnosti splošnega akta z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo). Zato je njegov predlog z izpodbijanim sklepom zakonito zavržen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena podan, ker je tožeča stranka predstojnico prosila le za koriščenje letnega dopusta, v vlogah pa ni zatrjevala, da je o odsotnosti obvestila toženo stranko, temveč je le zatrjevala, da je nesposobna za delo. Tožeči stranki, ki je že daljše časovno obdobje odsotna z dela zaradi psihiatričnih težav, ni mogoče očitati, da delodajalca ni obvestila o razlogih svoje odsotnosti. Tožeča stranka je četrti dan odsotnosti poklicala svojo predpostavljeno, poklicala tajnico predstojnice in nato še predstojnico, in zatrjevala, da ni sposobna za delo, kaj ji sploh pošiljajo telegram in jo pozivajo na delo, ter zahtevala koriščenje letnega dopusta, kar pomeni, da je delodajalca obvestila, zakaj je ne bo na delo. Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ki se očita tožeči stranki, tako ni podan.
Tožeča stranka se po zaključenem bolniškem staležu kljub pozivu delodajalca na delo ni zglasila, čeprav je vedela, da nima opravičene odsotnosti z dela. Prisotnost na delu je del poglavitne delavčeve dolžnosti opravljanja dela. V kolikor delavec na delo ne prihaja, čeprav za to nima opravičljivega razloga, to predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Ker tožeči stranki tudi naknadno odsotnost z dela zaradi bolezni ni bila priznana, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
V obravnavani zadevi je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici EPVD 62/2013 izdan 24. 7. 2013, to je po uveljavitvi novele ZP-1H (14. 6. 2013), zato je prvostopno sodišče kot podlago za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici EPVD 62/2013, z dne 4. 9. 2013, utemeljeno oprlo na določbo petega odstavka 202.e člena ZP-1.
Voznik bi moral glede na dejstvo, da ni bil telesno poškodovan, takoj sporočiti policiji, da je prišlo do prometne nesreče. Oprava alkotesta takoj po dogodku ali pet ur za tem, ni enaka.
Zakonske zamudne obresti od glavnice (seštevek dveh računov in dveh obračunov zakonskih zamudnih obresti) tožeča stranka pravilno vtožuje od vložitve predloga za izvršbo dalje. Gre za procesne obresti, ki so dopustna izjema od prepovedi obrestovanja obresti.
sodba na podlagi pripoznave – pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave – izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka
Primarni pogoj za izdajo sodbe na podlagi pripoznave (316. člen ZPP) je jasna in nedvoumna toženčeva izjava, ki se mora nanašati na sam tožbeni zahtevek. Za izdajo takšne sodbe ne zadostuje (zgolj) toženčevo strinjanje s posameznimi segmenti sodniškega silogizma (bodisi tožnikovimi trditvami o pravno-relevantnih dejstvih bodisi njegovim materialno-pravnim naziranjem). V konkretnem primeru izjave, ki bi bila lahko podlaga za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, toženka ni podala. Njene trditve podane v vlogi z dne 26. 5. 2014 (katere v obrazložitvi izpodbijane sodbe delno omenja sodišče prve stopnje) se nanašajo na sam dolg in njeno (ne)zmožnost oziroma način njegovega plačila. Posegajo torej na področje (pravno-relevantnih) dejstev in ne (neposredno) samega zahtevka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076361
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-1, 153, 153/1, 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 318.
zamudna sodba – sprememba sodne prakse – plačilo nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov – civilna kazen – preventivni namen civilne kazni – dejavnost kolektivne organizacije – izterjevanje plačila nadomestil – stroški terenskega poročanja
Toženca sta pri opravljanju svoje dejavnosti javno priobčevala fonograme in s tožnico nista sklenila pogodbe o javni priobčitvi fonogramov. Pravilno je zato materialnopravno izhodišče o uporabi Tarife zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005.
Prvi odstavek 153. člena ZASP določa, da mora kolektivna organizacija prihodek iz svoje dejavnosti nameniti tudi za pokrivanje stroškov poslovanja, ki pa vključujejo tudi stroške odkrivanja kršiteljev avtorske pravice, saj je zakonska dolžnost kolektivnih organizacij tudi izterjevanje plačila nadomestil in avtorskih honorarjev (6. točka 1. odstavka 146. člena ZASP).