redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - individualni odpust - program razreševanja presežnih delavcev
Zaradi zmanjšanega obsega dela se je potreba po delu delavcev na delovnem mestu monter 2 zmanjšala. Tožena stranka je zmanjšala število zaposlenih na tem delovnem mestu s 24 na 21 zaposlenih delavcev in tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V primeru individualne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je v izključni pristojnosti delodajalca, da odloči, kateremu izmed delavcev bo prenehala pogodba o zaposlitvi. Pri tem delodajalec ni dolžan upoštevati posebnih kriterijev za izbiro delavca, ki mu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi, izmed več delavcev, ki delajo na enakem delovnem mestu. Tožena stranka zato niti v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila dolžna navajati razlogov za odločitev, da izmed 24 delavcev, ki so bili zaposleni na delovnem mestu monter 2, pogodbo o zaposlitvi odpove ravno tožnici.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 3, 20, 20/1. ZPIZ-1 člen 68, 68/2, 187. ZMZPP člen 12, 12/1.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - sorazmerni del - seštevanje dob - tretja država - sporazum z Bosno - gostota dobe
Iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Federacije BIH je razvidno, da se posebna doba služenja v oboroženih silah BiH šteje v pokojninsko dobo (penzijski staž) in ne v zavarovalno dobo. Ker se po določbi 20. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino seštevajo le zavarovalne dobe, posebne dobe tožnika pa iz navedenega razloga ni mogoče šteti v zavarovalno dobo, tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine po določilih ZPIZ-1.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožeča stranka je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o pritožbi tožeče stranke ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožeča stranka v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožeča stranka tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
ZDR člen 42, 126. OZ člen 45, 49, 94, 95. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za delo - obveznost plačila - sporazum o znižanju plače - napake volje - zmota - grožnja - prevara - izpodbojna tožba - oblikovalni tožbeni zahtevek - dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - stimulacija
Iz vsebine tožnikovih trditev izhaja, da uveljavlja napake volje pri sklenitvi sporazuma o znižanju plače, in sicer grožnjo ter prevaro, ki sta urejeni v 45. in 49. členu OZ. Za uveljavljanje napak volje pri sklepanju pogodbe, kar je po vsebini sporazum o znižanju plače, je pogodbo potrebno izpodbijati (94. in 95. člen OZ), in sicer z oblikovalnim tožbenim zahtevkom pred pristojnim sodiščem. Tega tožnik ni storil, zato sporazum o znižanju plače velja in se tožnik v predmetnem postopku ne more uspešno sklicevati na napake volje pri sklepanju tega sporazuma.
Sodišče prve stopnje je zgolj na podlagi izpovedb tožnika in direktorja tožene stranke in listinskih dokazov ugotovilo, da tožnik za toženo stranko ni pridobil določenega posla, zato do plačila vtoževane stimulacije ni upravičen. Glede na to, da sta izpovedbi tožnika in direktorja tožene stranke diametralno nasprotni, dokazno breme pa je na tožniku, ki je v ta namen substancirano predlagal zaslišanje tudi drugih prič, bi sodišče prve stopnje te dokaze moralo izvesti. Ker jih ni, je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odločitev tožene stranke, sprejeta na podlagi določb Zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena ZUJF (ZOPRZUJF), je postala pravnomočna. S to odločbo je tožena stranka sanirala pravne posledice razveljavljenih določb ZUJF tudi za nazaj. S pravnomočno odločbo je bilo odločeno, da se tožniku nastala razlika izplača v dveh obrokih in brezobrestno. Odločitev je temeljila na določbi 2. člena ZOPRZUJF, ki je vprašanje izplačila razlike protiustavno znižanega dela pokojninskih dajatev uredil tako, da se upravičencem razlika izplača v nominalnem znesku, torej brez obresti. Zato tožnik ni upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti.
ZPP člen 236a, 236a/6, 286b, 339, 339/1. OZ člen 59, 59/3, 130, 130/1.
zastopnik družbe - predsednik uprave - predsednik nadzornega sveta - tuja pravna oseba - notranje omejitve zastopanja - obljuba dana drugemu - sprememba zakonodaje - pogoj za sklenitev pogodbe - neizpolnitev pogoja - odstop od predpogodbe - odškodninska odgovornost - odgovornost za neizpolnitev pogoja - pisne izjave prič
Kapitalsko družbo (d.d. ali d.o.o) lahko zastopa in predstavlja zgolj uprava oz. poslovodstvo, medtem ko je vloga nadzornega sveta v teh družbah zgolj v tem, da nadzoruje vodenje poslov družbe. Predsednik uprave tožene stranke je upravičen toženo stranko zastopati samostojno, pri čemer kakršnekoli notranje omejitve zastopanja oziroma vodenja poslov v razmerju do tretjih oseb nimajo nobenega pravnega učinka.
ZFPPIPP člen 387, 387/1, 500. ZPPSL člen 4, 4/1, 171, 171/2.
izbris samostojnega podjetnika - začetek stečajnega postopka po ZPPSL - odgovornost fizične osebe za prevzete neposlovne obveznosti - nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka
Z izbrisom samostojnega podjetnika ne nastopi stanje, ko ni več dolžnika v izvršilnem naslovu, saj fizična oseba še vedno obstaja in je stranka v postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, z obrazložitvijo, da je v okviru postopka varnostne preiskave opravila razgovor s tožnikom, ki je priznal, da je v obdobju zadnjih petih let večkrat odtujil odpadne blistre zdravil. Tožnikovo priznanje ni bilo prostovoljno, temveč izsiljeno. Tožnik je očitane kršitve priznal potem, ko je bil nepričakovano in nepripravljen pozvan na razgovor, obdolžen storitve kaznivega dejanja in bil kljub temu, da je izvršitev očitanih dejanj jasno zanikal, s strani oseb, ki so zanj predstavljale avtoriteto, podvržen dalj časa trajajočemu zaslišanju in zavajajočim trditvam, da obstajajo zoper njega obremenilni materialni dokazi, grožnjam, da bo primer predan policiji in opomnjen, da ima tri otroke in da je bil ob koncu zaslišanja tako uničen, da je bil pripravljen podpisati karkoli, da bi se zaslišanje končalo in da bi lahko odšel domov. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik protipravno odtujil odpadne blistre zdravil, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ker je učinek pobota nastal, ko je terjatvi tožeče stranke stopila nasproti kasneje zapadla terjatev tožene stranke, sta na dan zapadlosti kasnejše terjatve zaradi pobotanja prenehali medsebojni terjatvi obeh pravdnih strank do višine nižje v pobot uveljavljane terjatve. Ker je torej terjatev tožene stranke v znesku 3.344,02 EUR zapadla v plačilo 4.12.2010, je zaradi učinkov pobotanja tega dne prenehala, zato je zmotno pritožbeno stališče, da gredo toženi stranki še zakonske zamudne obresti od 5.12.2010 dalje.
Tožeča stranka je bila tista, ki je bila prva dolžna toženi stranki izročiti bančno garancijo, šele nato je nastopila obveznost plačila 10 % zadržanih sredstev. Tako se pokaže, da je bila s pogodbo dogovorjena izjema od sočasne izpolnitve pogodbenih strank iz prvega odstavka 101. člena OZ, zaradi česar se pritožnica ne more sklicevati na pravila sočasne izpolnitve.
osebni stečaj – priznanje terjatev – seznam neplačanih priznanih terjatev – preizkus terjatev – končanje postopka brez razdelitve upnikom
Če stečajne mase za poplačilo upnikov ni, nadaljnje preizkušanje terjatev v stečajnem postopku izgubi svoj smisel. Postopka ni utemeljeno nadaljevati zgolj zaradi možnosti pridobitve izvršilnega naslova zaradi izterjave terjatve po končanju stečajnega postopka.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povezane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.
Dolžnost staršev preživljati svoje otroke ni odvisna le od potreb otroka, temveč tudi od preživninskih zmožnosti roditeljev. Sodišče lahko pri določitvi preživninskega bremena ugodi večjemu obsegu potreb, kolikor večje so preživninske sposobnosti staršev (začenši z zagotovitvijo minimalnih, najnujnejših življenjskih potreb in vse do nadstandardnih potreb).
dolžnost zmanjševanja škode - trditveno in dokazno breme
Toženka je izkazala, da je imela tožnica možnost v letu 2008 obveznice prodati po ceni 150 EUR toženki, vendar te možnosti ni izkoristila. S tem, ko je toženka izkazala, da je bila pogodba med pravdnima strankama že sestavljena in usklajena, torej da je tožnica imela možnost prodati obveznice, se je na tožnico prevalilo trditveno in dokazno breme glede ugovorov, da posel odkupa obveznic po ceni 150 EUR ni bil izveden iz razlogov na strani toženke oziroma da ni bil primeren ukrep za zmanjšanje škode.
Dolžnost oškodovanca je, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se škoda ne bi povečala oziroma, da bi se zmanjšala s tem, da seveda od njega ni mogoče zahtevati nesorazmernih naporov ali žrtvovanja. Dejstvo, da je bila škoda že zaključena, ne pomeni, da je možnost kasnejše prodaje obveznic nerelevantna. Uporaba besedne zveze "škodo, ki jo je kršitev povzročila", namesto nedovršne oblike "škoda, ki jo kršitev povzroča" jasno kaže, da zakon oškodovancu nalaga dolžnostno ravnanje tako v času nastajanja škode, kakor tudi takrat, ko je le-ta že nastala.
nezadostna stečajna masa za izplačilo nagrade upravitelju za opravo preizkusa terjatev – predlog za odlog preizkusa terjatev – položaj upravitelja – pravica upravitelja do pritožbe – nedovoljena pritožba
Sodišče druge stopnje pritrjuje upravitelju, da od odgovora na vprašanje, ali je vložen predlog za odpust obveznosti ali ne, ne more biti odvisna obveznost upravitelja preizkusiti prijavljene terjatve upnikov, če stečajna masa ne zadošča za njihovo poplačilo.
Sodišče bi lahko ob smiselni uporabi 5. odstavka 378. člena ZFPPIPP odložilo preizkus terjatev do končanja postopka odpusta obveznosti.
OZ člen 240, 311, 659. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 28, 35.
gradbena pogodba – klavzula ključ v roke – skupna vrednost del – pogodbena cena – nepredvidena dela – presežna dela – zvišanje pogodbene cene – predpravdno pobotanje – odgovornost za zamudo – razbremenitev odgovornosti – pogoj vzajemnosti
V primeru poznejših (dodatnih) del, ki s pogodbo niso zajeta, je treba v zvezi z njimi skleniti novo pogodbo (praviloma v obliki aneksa k prvotni pogodbi).
Do plačila za več (presežna) dela tožnica v primeru, ko je cena dogovorjena s klavzulo ključ v roke, ni upravičena.
Pogodbena cena v primeru, če je cena določena s klavzulo ključ v roke, kot v obravnavanem primeru, obsega tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del zaradi česar izvajalec zaradi presežnih del ni upravičen zahtevati spremembe pogodbene cene.
Materialnopravno izhodišče, da je tožničina odgovornost za zamudo podana že zato, ker je tožnica kot izvajalka dolžna predvideti vsa tveganja, vse okoliščine, tudi ravnanja tretjih, ne drži, saj bi tako stališče pomenilo, da se tožnica svoje odgovornosti za zamudo sploh ne more razbremeniti.
Za obstoj pogoja vzajemnosti po 311. členu OZ zadošča, da sta dve osebi hkrati upnik in dolžnik iz obligacijskih razmerij, ki vsebujejo vsebinske pogoje za pobotanje. Vzajemna zveza med strankama ni identična z dvostransko obvezno pogodbo, saj imajo medsebojne obveznosti različno pravno podlago.
sklep o dedovanju – pritožba – pravočasnost pritožbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zahteva za izločitev gospodinjskih predmetov
V skladu z določilom drugega odstavka 173. člena ZD sodišče prve stopnje pošlje pritožbo stranke sodišču druge stopnje, ne glede na to, ali je bila pritožba vložena v zakonskem roku. Posledično je napačno ravnanje sodišča prve stopnje, ki je vlogo pritožnice z dne 3. 9. 2014 obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa kot dopolnitev pritožbe pooblaščenca.
nagrada izvedenca – zahtevnost izvedenskega mnenja – pomanjkljivi razlogi
Zahtevnost izvedenskega mnenja je potrebno ocenjevati v objektivnem smislu in sicer glede na težo, kompleksnost, zapletenost strokovnih vprašanj, obseg dokumentacije, ki je bil potreben za izdelavo strokovnih zaključkov, in podobno. Čeprav v Pravilniku niso nikjer določeni natančnejši kriteriji, po katerih bi lahko sodišče vrednotilo izjemno zahtevne izvide in mnenja, so se v ta namen kriteriji vendarle vzpostavili v sodni praksi. Naloga sodišča prve stopnje je, da ob upoštevanju uveljavljene sodne prakse v tem smislu ovrednoti konkretno zadevo.
Če sodišče ne dovoli nasprotne tožbe, se ta ne zavrže, temveč se obravnava kot samostojna tožba v ločenem postopku. Ker je bila obravnavana tožba sprva vložena kot eventualna nasprotna tožba, pa je sodišče ni dovolilo in jo je odstopilo pristojnemu sodišču, je postala samostojna, prvotno postavljen pogoj za njeno obravnavanje pa je izgubil vsak smisel, zato je sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči z obrazložitvijo, da se pogoj ni izpolnil, ker je bila v osnovni pravdi sklenjena sodna poravnava.
nujni delež – dedna pravica – substitucija – izjava
Ustanova nujnega deleža predstavlja omejitev svobode oporočnega razpolaganja. Zato oporočitelj v ta del ne more posegati niti tako, da bi lahko veljavno določil, naj bo nujni dedič izplačan s strani oporočnega dediča. Pravica do nujnega deleža je namreč dedna pravica, zato gre nujnemu dediču določen del vsake stvari ali pravice, ki sestavlja zapuščino (27. člen ZD). Zapustnik sicer lahko določi, naj nujni dedič dobi nujni delež v določenih stvareh, pravicah ali denarju (27. člen ZD). Vendar to pomeni zgolj to, da zapustnik lahko določi, kateri del zapuščine naj pridobi nujni dedič, ne pa tudi tega, da naj oporočni dedič prejme celotno zapuščino, v denarju pa naj izplača nujnega dediča. Prav za slednje se neutemeljeno zavzema pritožnica.