listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice – dovolitev izvršbe na nepremičnino
Če je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi kljub temu, da v zemljiški knjigi ni bila vpisana lastninska pravica na nepremičnini na ime dolžnika, temveč na nekoga drugega, ni imelo podlage v ZIZ, da bi samo razveljavilo sklep o izvršbi in ustavilo izvršbo. Sodišče prve stopnje bi moralo naknadno (po odločitvi zemljiškoknjižnega sodišča) upnika pozvati, da priloži listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, oziroma če te nima, upniku naložiti, da s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika.
kršitev razpravnega načela – dokazovanje – dokazni predlog – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na nepredlagane dokaze, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, konkretno določbe 7. člena ZPP, zagrešilo pa je tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Iz prilog, ki jih je izvršilno sodišče poslalo zemljiškoknjižnemu, ne izhaja, da je dolžnica N. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke pri njeni polovici nepremičnine, za kar ni imelo podlage v listinah, je višje sodišče pritožbi ugodilo.
vrnitev v prejšnje stanje - napaka sodišča - vezanost sodišča na procesni sklep
Kadar pravdna stranka uveljavlja vrnitev v prejšnje stanje in pri tem očita sodišču, da je bilo ono tisto, ki je pri opravljanju procesnih dejanj storilo napako (npr. napačno vročalo, ali kot v tem primeru, napačno oklicalo zaslišanje priče), ti očitki ne morejo predstavljati razlogov za vrnitev v prejšnje stanje, ampak lahko predstavljajo le grajanja procesnih dejanj sodišča.
odškodnina za nematerialno škodo - padec pešca na nevzdrževanem robu asfaltiranega cestišča - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev tožbenega zahtevka
V obravnavani zadevi pa je rob asfaltne površine poškodovan v daljši razdalji in točka, ki jo je označil tožnik, bistveno ne odstopa od preostale pohodne površine ob robu asfalta, zato je pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi v delu, da bi spremembo nivoja med asfaltiranim delom cestišča in bankino normalno pazljiv pešec zmogel prehoditi brez težav.
Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Ne zadošča le opis spornega razmerja. Tožeča stranka namreč ne more prepuščati sodišču, da samo iz opisa spornega razmerja najde ustrezno pravno posledico, o njej samo oblikuje tožbeni zahtevek in o njem odloči. Prav tako sodišče ne more samo iskati, kdo naj bi bile tožene stranke. Oblikovanje tožbenega zahtevka in navedba strank postopka je na tožnici (1. odstavek 180. člena ZPP in 105. člen ZPP). Prav tako mora tožeča stranka določno in jasno oblikovati trditveno podlago, s katero pojasnjuje tožbeni zahtevek in zanjo navesti in predložiti dokaze. Pri tem se ne more sklicevati na podatke v drugih spisih, s katerimi naj bi sodišče že razpolagalo.
Upravna odločba je izdana v upravnem postopku, morebitne nepravilnosti te odločbe oziroma nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, pa je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva. Kadar upravna odločba v takem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče ne more preizkušati ne njene pravilnosti ne pravilnosti postopka v katerem je bila izdana (13. člen ZPP).
S pritožbeno trditvijo, da predlagatelj ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč ni sprejel, pritožnik ne more uspeti. To vprašanje, ki ga je nasprotni udeleženec izpostavil šele v pritožbenem postopku, ne spada v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča, sicer pa je nanj že odgovoril upravni organ v obrazložitvi svoje odločbe, ki je v tem primeru podlaga za predlagani vpis.
procesni pobot - zakonske zamudne obresti - v pobot uveljavljena pravnomočno ugotovljena terjatev - prepoved reformatio in peius -
Pri procesnem pobotanju pobot nastane s sodbo, torej odločbo o obstoju v pobot uveljavljene terjatve. Kljub temu pa se šteje, da posledice pobotanja učinkujejo za nazaj, od trenutka, ko so se stekli pogoji zanj.
Tožena stranka je v pobot uveljavljala pravnomočno ugotovljeno terjatev. V takšnih primerih sodišče v sodbi, v kateri opravi pobotanje, obstoja v pobot uveljavljene terjatve ne ugotavlja še enkrat, saj je o njej že pravnomočno odločeno
OZ člen 6, 6/2, 243, 243/4. ZGD-1 člen 7. ZPP člen 214, 214/2, 215.
poslovna odškodninska odgovornost - pogodba o leasingu - pozitivni pogodbeni interes - zahteva za zmanjšanje odškodnine - profesionalna skrbnost
Za uveljavljanje zahteve po četrtem odstavku 243. člena OZ v nasprotju s prepričanjem pritožbe postavitev pobotnega ugovora oziroma vložitev nasprotne tožbe ni potrebna. Znižanje odškodnine ob sklicevanju, da tožeča stranka, ki v predmetnem postopku na temelju sporne pogodbe uveljavlja zahtevek, ki po odstopu od pogodbe o leasingu odraža pozitivni pogodbeni oziroma izpolnitveni interes pogodbi zveste stranke, da ji pripade premoženje, kot če bi bila pogodba o leasingu pravilno izpolnjena in je zato pretežno odškodninske narave, ni ukrenila vse potrebno, da bi zmanjšala škodo, ki jo je nasprotna pogodbena stranka povzročila s kršitvijo pogodbenih obveznosti, tožena stranka lahko uveljavlja že z ugovorom, da tožbeni zahtevek iz tega razloga ni utemeljen.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066177
URS člen 22. ZIZ člen 15, 171, 171/2, 178, 178/4. ZPP člen 253, 337, 337/1.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - cenitev nepremičnine - poziv sodišča k podaji pripomb - pripombe k cenitvi - nedovoljene pritožbene novote
Ker je imel dolžnik v obravnavanem izvršilnem postopku možnost, da se izjavi o cenilnem poročilu cenilke N. N. z dne 18. 2. 2011 ter poda svoja pravna naziranja, sodišče prve stopnje z odločitvijo v izpodbijanem sklepu, ko je ugotovitev vrednosti nepremičnine ugotovilo na podlagi cenilnega poročila zaprisežene cenilke N. N. z dne 18. 2. 2011 (kot predmet izvršbe v izvršilni zadevi In 84/2008), ni prekršilo minimalnih jamstev poštenega dokaznega postopka.
osebna vročitev – nepravilna vročitev – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Le dosledno v skladu z določili ZPP opravljena vročitev pisanja, ki se mora obvezno osebno vročati, ima lahko v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame, pravne posledice kot jih določa ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083614
OZ člen 131. ZPP člen 7, 212.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – nova škoda – trditveno in dokazno breme
Tožnik (kljub opozorilom tožene stranke) ni trdil, da gre pri duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za kakšno novo škodo, za katero ne bi že dobil plačano odškodnino.
prodaja - izročitev nepremičnine - omejitev razpolaganja - javno dobro - lastninjenje
Za presojo ni pomembno le, ali športni objekt kot javnega določa le občinski odlok, temveč je pomembno tudi, da je taka opredelitev v skladu z zakonom.
Ob tem ima pritožba prav, ko navaja, da je bilo o prodaji že pravnomočno odločeno, že po logiki stvari pa bi preveritev, ali je nepremičnina v pravnem prometu, morala biti opravljena ob izdaji sklepa o prodaji. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni niti pojasnilo, zakaj se je odločilo s tem ukvarjati šele v tej fazi postopka prodaje in kje je za kaj takega podlaga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM0022387
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1. ZIZ člen 79, 79/1, 79/1-7.
odškodninska odgovornost države - predpostavke odškodninske odgovornosti - razlaga materialnega prava - sredstva izvzeta iz izvršbe - rubež osebnega avtomobila - pripomoček za invalide
Po citirani določbi Ustave in OZ je odgovornost pravne osebe (države oziroma sodišča) za škodo, ki jo povzročijo njeni funkcionarji (sodniki) pri opravljanju svojih funkcij, krivdna. Škodo lahko povzročijo le njeni organi (funkcionarji) z neskrbnim opravljanjem svojih funkcij.
nadomestitev globe - določitev uklonilnega zapora - rok za vložitev predloga za nadomestitev globe - razveljavitev določb o uklonilnem zaporu
V predmetni zadevi bi storilcu moral biti določen uklonilni zapor. V takšnem primeru bi storilec imel možnost zaprositi za nadomestitev globe najkasneje v roku treh dni po prejemu poziva za nastop prestajanja uklonilnega zapora. Ker pa je Ustavno sodišče razveljavilo določbe o uklonilnem zaporu, le-ta storilcu v predmetni zadevi ni bil določen. Zato je sodišče prve stopnje v zadevi, v kateri je bila izdana sodba, s katero je storilcu bilo naloženo plačilo globe za storjeni prekršek, storilcu dne 9. 1. 2015 poslalo dopis, v katerem ga je opozorilo, da je Ustavno sodišče razveljavilo določbe o uklonilnem zaporu (saj sicer storilec ni mogel biti seznanjen, da mu uklonilni zapor sploh ne bo določen) in mu zato dalo možnost, da v roku 8 dni od vročitve tega sklepa zaprosi za nadomestitev globe. Tako je potrebno kljub določbi drugega odstavka 20. člena ZP-1 rok za vložitev predloga za nadomestitev globe v takšni procesni situaciji šteti od vročitve omenjenega dopisa prvostopenjskega sodišča.
Če pogodbeni stranki sporazumno ugotovita vrednost zavarovane stvari, se sporazumno ugotovljena vrednost zavarovane stvari (taksirana vrednost) upošteva pri izračunu škode in zavarovalnine. Izjema velja le v primeru, če zavarovalnica dokaže, da je v pogodbi določena vrednost znatno večja od resnične vrednosti in če za to razliko ni utemeljenega razloga.
dokazovanje – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – nepopoln dokazni predlog – zaslišanje priče – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – trajna invalidnost komolčnega sklepa
Toženka je predlagala, naj se v dokazne namene „opravi poizvedba o imenih gostinskih delavcev, ki so delali tistega dne v času nezgode“, imena pa naj sporoči T.P., torej njen zavarovanec. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stranka tista, ki mora navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in so torej za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke. V konkretnem primeru ni bilo ovire, da toženka sama pridobi podatke od zavarovanca in ni bila naloga sodišča, da njenega zavarovanca, ki tudi ni stranka postopka, poziva k temu.