zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - znaki kaznivega dejanja - opis očitanih ravnanj - pomoč pri kaznivem dejanju - zmota - lažna okoliščina
Okoliščina, da D.S. nikoli (to je po vpisu v register gospodarskih družb) ni vodil poslovanja družbe, kot je zapisano v opisu dejanja, očitanega obdolženemu M.J., ni lažna okoliščina v smislu kaznivega dejanja po prvem odstavku 253. člena KZ-1, torej tista, ki že obstaja, temveč ima obtožba očitno v mislih bodoči namen, torej bodoče dejstvo D.S., da dejansko družbe ne bo vodil, in hkrati namen obdolženega J., da se s takšnim vpisom prikrije identiteto oseb, ki so to družbo kasneje, v nadaljevanju, dejansko vodile.
Tudi, če je obdolženi M.J. ob predložitvi listine, ki jo je podpisal obdolženi D.S., vedel, da ta ne bo dejansko opravljal poslov direktorja družbe, tega ni mogel lažno prikazovati in s tem spraviti v zmoto pristojni organ v smislu kaznivega dejanja overitve lažne vsebine, saj gre zgolj za formalni postopek, kjer namena vlagatelj ni dolžan pojasnjevati, in na izjavah v trenutku predložitve pristojnemu organu ni bilo ničesar lažnega, prav tako ni bilo mogoče v tem postopku zamolčati določenih okoliščin.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. OZ člen 285, 285/2, 287, 287/2.
spor majhne vrednosti – načelo kontradiktornosti – protispisnost
Toženec ni zanikal prejema vtoževanih računov, na katerih so bile posamezne postavke specificirane, torej je bil s specifikacijo zaračunanega seznanjen in bi torej svoje ugovore moral opredeliti tudi zneskovno, ne pa, da je sodišče prve stopnje zahtevalo od tožeče stranke, da svoje trditve dokaže s predložitvijo vtoževanih računov.
dokazni predlog z novim izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga
Predlog z novim izvedencem gradbene stroke ni nov dokazni predlog, temveč je le predlog za nadaljnje izvajanje dokaza, ki je bil že (v pretežnem delu oziroma delno) izveden. Če stranka glede iste dokazne teme predlaga dodatno zaslišanje izvedenca ali novega izvedenca, potem to ni dokazni predlog (dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo - če je oboje isto, ne more iti za nov dokazni predlog). Predlagane dokaze, ki jih sodišče oceni kot nepomembne za odločbo, lahko zavrne z zavrnilnim sklepom, ki mora biti obrazložen. Pri tem pa lahko sodišče izbere, ali bo razloge za zavrnitev navedlo v samem dokaznem sklepu, v posebnem sklepu, ali pa v sodni odločbi o glavni stvari.
ZFPPIPP člen 20, 78, 78/1, 78/2, 78/2-1, 78/2-5, 78/2-6, 80, 80/2, 80/3, 128, 128/2, 142, 142/1, 142/1-3. ZGD-1 člen 527.
upniški odbor – imenovanje članov – ločitveni upnik – ovira za imenovanje člana upniškega odbora – ožje povezana oseba
Ločitveni upnik ne more biti imenovan za člana upniškega odbora, razen če dokaže, da vrednost premoženja, ki je predmet njegove ločitvene pravice, ne zadošča za plačilo celotne terjatve.
prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – sklep o prodaji – pridobitev mnenja ali soglasja ločitvenega upnika – ločitvena pravica drugega ali poznejšega reda – skupni znesek terjatev – ocenjena likvidacijska vrednost
Skupni znesek terjatev ločitvenih upnikov, ki imata prvi in drugi vrstni red, je manjši od ocenjene vrednosti premoženja, ki se prodaja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti o predlagani prodaji mnenje oziroma soglasje pritožnika kot tudi ločitvenega upnika drugega vrstnega reda.
napoved pritožbe – nalog za doplačilo sodne takse – prepozno doplačilo sodne takse – sprememba zakona – novela ZST–1B
Čeprav je tožena stranka že ob napovedi pritožbe (torej pravočasno) plačala večino sodne takse, le manjši del sodne takse pa ni bil pravočasno plačan, ni mogoče šteti, da je tožena stranka sodno takso pravočasno plačala.
Sodna takse za napoved pritožbe nastane ob napovedi in se odmerja po takrat veljavnem ZST–1.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev - odložitev preizkusa terjatev - upraviteljeva procesna legitimacija - vložitev pritožbe - učinek na pravice in dolžnosti
V konkretnem primeru je upraviteljica predlagala odložitev preizkusa terjatev, sodišče prve stopnje pa je njen predlog z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Tudi v tem primeru ne gre za odločitev, ki bi bila predvidena po določbah ZFPPIPP, posledično ta zakon tudi ne more določati, da se zoper tak sklep lahko pritoži upravitelj. Upraviteljičina pritožba bi bila kljub temu dovoljena, če bi imel sklep neposredni učinek na njene pravice in dolžnosti. Pri odločitvi, da pritožba upraviteljice ni dovoljena, je v konkretnem primeru odločilno, da izpodbijani sklep sam po sebi tudi nima nobenih učinkov v razmerju do stečajne upraviteljice.V kolikor se stališče sodišča razlikuje od stališča upraviteljice glede vprašanja, kdaj naj se opravi preizkus terjatev (glede na okoliščine, da dolžnica nima nobenega premoženja), bo sodišče tisto, ki bo dalo upraviteljici z odredbo navodilo, da naj se o prijavljenih terjatvah izjavi.
poravnalni narok – prvi narok za glavno obravnavo – fikcija umika tožbe
Fikcija umika tožbe po 1. odstavku 282. člena ZPP v primeru, ko na prvi narok za glavno obravnavo ne pristopi nobena stranka, nastopi le, če pred tem ni bil razpisan poravnalni narok. Sodišče prve stopnje pa je v danem primeru poravnalni narok razpisalo za dne 4. 9. 2013 in ga tudi opravilo, v navzočnosti pooblaščencev obeh pravdnih strank in zakonitega zastopnika tožene stranke.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - trinajsta plača - sporazum
Pritožba izpostavlja, da določilo v pogodbi o delu (ki je predstavljala pogodbo o zaposlitvi), po katerem „Livija gets a 13. salary like before“ pomeni izplačilo neto trinajste plače. Plača ni bila posebej dogovorjena v prejšnji pogodbi o zaposlitvi niti tega niso določale kolektivne pogodbe in so prepustile odločitev delodajalcem, zato je pravilno stališče sodišča, da pogodbeno določilo, po katerem „Liviji (to je tožnici) tako kot prej pripada trinajsta plača“ pomeni, da je bila odločitev o tem prepuščena direktorju, ki je tudi predhodno vsako leto poklical tožnico in ji dal odredbo za izplačilo trinajste plače. Ker odločitve direktorja o izplačilu trinajste plače za sporna leta ni bilo, ni pravne podlage za vtoževane zahtevke.
glavni postopek zaradi insolventnosti - sodna pisanja - vročitev - sklep o preizkusu terjatev - objava sklepa - pritožbeni rok
V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. ZFPPIPP ne predpisuje, da se sklep o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic vroča posameznemu upniku. Tak sklep mora sodišče skladno z 2. točko 4. odstavka 69. člena ZFPPIPP objaviti na spletnih straneh AJPES-a. 15-dnevni rok za pritožbo začne teči od objave sklepa.
SZ-1 člen 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 318, 338, 338/2.
zamudna sodba – predpostavke za zamudno sodbo – nedovoljeni pritožbeni razlogi – časovne meje veljavnosti pooblastila – sklepčnost – upravnik večstanovanjske stavbe – plačilo dobaviteljem – podatki o etažnih lastnikih – pasivna legitimacija upravnika
Tretjim osebam iz 71. člena SZ-1 je potrebno zagotoviti sodno varstvo, ko upravnik ne predloži seznama etažnih lastnikov – neplačnikov, saj tretja oseba v primeru neaktivnosti s strani upravnika ne more uveljavljati zahtevka na plačilo zoper tiste lastnike, ki dobav tretjih oseb niso plačali, ker ne ve za njihovo identiteto. Te podatke ima le upravnik in jih je tretjim osebam dolžan predložiti, ali pa trpeti posledice svoje pasivnosti.
Dolžnik bi lahko svojo obveznost poročanja izpolnil na kakršenkoli način (telefonsko, elektronsko, pisno), vendar mu to očitno ni uspelo, med drugim iz razlogov, ki so na njegovi strani. Da bi pritožbeno sodišče lahko presodilo, ali so le– ti opravičljivi, pa bi dolžnik svoje pritožbene trditve v tej smeri moral bolj konkretizirati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073509
ZPP člen 8, 212. OZ člen 376, 378, 378/1.
dokazovanje - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - posredni dokazi - zapadlost terjatve - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - kdaj obresti nehajo teči - pravilo ne ultra alterum tantum
Zmotno je stališče pritožnika, da bi tožeča stranka višino terjatve lahko dokazala le z listinami, ki so navedene v 21. členu Pogodbe ter da je sodišče prve stopnje zato, ker se je zadovoljilo z drugimi (po mnenju pritožnika, posrednimi) dokazi, zmotno uporabilo dogovorjeno pogodbeno pravo. Listin, ki so določene v 21. členu Pogodbe, namreč Pogodba ne opredeljuje kot edino možno dokazno sredstvo glede ugotavljanja količin vgrajenega dela in materiala.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - projektno delo - transformacija
Upoštevaje zakonsko dikcijo (to je 68. člen ZJU in 53. člen ZDR) se pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi oprave projektnega dela lahko sklene za več kot 2 leti samo, če se sklene za ves čas trajanja projekta. V nasprotnem primeru je presežena časovna omejitev, ki jo določa tretji odstavek 53. člena ZDR, čeprav je podan zakoniti razlog za sklenitev.
V tem individualnem delovnem sporu je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena za več kot 2 leti, vendar ne za ves čas trajanja projekta. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za tehnično pomoč bilo zaposleno večje število ljudi, med katerimi je bil tudi tožnik, nato pa zaključilo, da tehnična pomoč ne pomeni, da zaposlitev na tehnični pomoči traja ves čas izvajanja projekta. Na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje to ugotovilo, ni mogoče preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju ugotoviti, ali je bil osnovni projekt razdeljen na posamezne samostojne in časovno krajše projekte v okviru osnovnega projekta in ali je med te samostojne projekte spadala tudi tehnična pomoč. Če bo ugotovilo, da je bila tehnična pomoč, na kateri je delal tožnik, vezana na samostojen projekt, ki je trajal krajši čas, mora ugotoviti trajanje tega projekta in presoditi, ali je res prenehal dne, do katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas iz razloga projektnega dela.
osebni stečaj – odpust obveznosti – dolžina preizkusne dobe – bolezen – zaposlitev za določen čas – minimalna plača
Zdravstvene težave, ki jih je dolžnica opisala v predlogu za odpust obveznosti, nedvomno niso zanemarljive in jo ovirajo pri opravljanju poklica. Navedeno, upoštevaje tudi dolžničino starost in dejstvo, da je dolžnica zaposlena le za določen čas, je treba preizkusno dobo skrajšati na 4 leta.
ZPP člen 274. ZDR-1 člen 6, 111, 111/1, 111/1-7, 111/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - zavrženje tožbe - enaka obravnava - diskriminacija
Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, zato ni upravičena do odpravnine.
Tudi za odločanje o predlagani taksni oprostitvi namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP), saj lahko sodišče le na ta način preizkusi, ali drži trditev predlagatelja, da (tudi v prihodnje, do pravnomočnega zaključka postopka) s prodajo opredmetenih osnovnih sredstev ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti.
obrekovanje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki
Obdolženec se je zavedal, da so njegove trditve v pritožbi, vloženi v postopku pri okrajnem sodišču v izvršilni zadevi, neresnične, s takim pisanjem pa je škodoval časti in dobremu imenu zasebnega tožilca, ker mu je žaljivo očital dogodke, ki se sploh niso zgodili oziroma jih ni povzročil zasebni tožilec, kar je slednjega močno prizadelo in obdalo z občutkom nelagodja in sramu, saj so za žaljive in neresnične trditve izvedele tudi tretje osebe, ki so pritožbo prebrale.
Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi in ne na podlagi neupravičene pridobitve. Navedba pravne podlage sicer ni nujna, vendar jo sodišče preizkuša zgolj v mejah v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev. Tožeča stranka je tožbeno zatrjevala pogodbeno podlago, zato bi moralo sodišče prve stopnje le v tem obsegu izvajati dokaze in sprejeti dejansko in pravno presojo.
Na dan, ko je bil sklep o predhodni odredbi že pravnomočen, odločba Ustavnega sodišča še ni veljala, niti je ni mogoče uporabiti za že izdano predhodno odredbo, torej za nazaj, ker je bila odločitev o predhodni odredbi že pravnomočna. Situacija dolžnika bi bila drugačna, če bi dolžnik zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo vložil ugovor, ki bi bil npr. zavrnjen, pritožbeno sodišče pa bi sedaj odločalo o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi njegovega ugovora. V takšnem primeru pa bi bilo treba - glede na določbe ZUstS, ustavno odločbo in ustaljeno sodno prakso višjih sodišč - pritožbi dolžnika ugoditi.