STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - POGODBENO PRAVO
VSK0006838
ZZK-1 člen 15.a. SPZ člen 107, 108.
etažna lastnina - notarski sporazum - posamezni del – plomba - denacionalizacijska odločba
Iz odgovora CIF z dne 16.3.2015 (pojasnila e-zk napake) izhaja, da z navedenim tipom postopka, predlagateljica ni mogla vložiti predloga za vpis dokončanja konkretne etažne lastnine v skladu z listino, ki je podlaga za vpis.
Vprašanje dejanske vloge dolžnika v družbi je odločilnega pomena za presojo, ali in v kakšni meri je bil dolžnik seznanjen s finančnim stanjem glavnega dolžnika, oziroma za presojo, ali je bilo ravnanje dolžnika pri prevzemanju obveznosti lahkomiselno in neodgovorno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076321
ZPP člen 14. OZ člen 1024.
poroštvena izjava – zaveza kot porok in plačnik – kazenska sodba – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – procesne obresti
Ali tožničina terjatev izvira iz kaznivega dejanja, za to pravdo ni predhodno vprašanje. Še več, to dejstvo je v obravnavani zadevi povsem nerelevantno. Prav tako ne gre za identično dejansko stanje. Tožnica namreč ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka, s katerim jo je kazensko sodišče napotilo na pravdo, pač pa terja od toženca izpolnitev njegove poroštvene obveznosti. Poleg tega je po 14. členu ZPP sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Višina škode, ki jo ugotavlja kazenska sodba, ni objektivni pogoj kaznivosti niti kvalifikatoren element kaznivega dejanja poslovne goljufije.
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba pravic - predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave po uvedenem postopku redne prisilne poravnave
Namen postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki ima enake učinke kot redna prisilna poravnava, je omogočiti dolžniku, da izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi odpravi insolventnost in postane plačilno sposoben, kar mu omogoča nadaljnje poslovanje. Ker sta namena obeh postopkov identična, ni dopustno, da bi nad istim dolžnikom hkrati tekla dva glavna postopka prisilne poravnave.
V ravnanju dolžnika, ki je po že uvedenem postopku (redne) prisilne poravnave vložil tudi obravnavani predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave, je zaznati namen zavlačevanja z odločanjem o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kar pomeni zlorabo postopka prisilne poravnave za oviranje upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopka.
zavarovanje odgovornosti voznika za škodo zaradi telesnih poškodb ao plus - izključitev odgovornosti
S polico AO Plus je torej zavarovan tisti, ki se med vožnjo kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči. Tožnik bi moral tako, da bi lahko zahteval odškodnino iz zavarovalne police AO Plus, biti voznik tovornjaka in poškodovati bi se moral med vožnjo v prometni nesreči.
najemna pogodba - obličnost - pobot najemnine s stroški vlaganj
Obstoj dogovora o pobotu najemnine s stroški vlaganj pa ne spada v okvir bistvenih sestavin pogodbe, ker gre zgolj za dogovor o načinu poplačila najemnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083664
OZ člen 174, 186, 186/3, 467, 488, 494. ZIZ člen 179, 192. SPZ člen 42.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države za delo sodišča – odgovornost izvedenca – napake pri določitvi vrednosti nepremičnine v izvršilnem postopku – jamčevanje za napake nepremičnine, kupljene v izvršilnem postopku – prisilna javna dražba – izročitev nepremičnine kupcu – originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z odločbo državnega organa – neobstoj gradbenega dovoljenja – izgubljeni dobiček – vzročna zveza – obstoj škode – sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine – pravica do pritožbe – obrazložitev odločitve o stroških – razlogi za zavrnitev priznanja stroškov
Ker gre pri pridobitvi nepremičnin v izvršilnem postopku za pridobitev lastninske pravice neodvisno od volje pravnega predhodnika, določbe o uveljavljanju jamčevalnih sankcij v zvezi s kupoprodajno pogodbo ne pridejo v poštev.
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da bi bila v vzročni zvezi z zatrjevanim nedopustnim ravnanjem lahko le škoda v višini dovolj verjetno izkazane razlike med tržno ceno spornih nepremičnin z gradbenim dovoljenjem in tržno ceno obstoječih nepremičnin.
Zavarovalnica mora ob nastanku zavarovalnega primera izplačati zavarovalnino ali odškodnino v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši od 14 dni, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal. Če tožnik ne izkaže, kdaj je takšno obvestilo podal, je potrebno zavrniti zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti do dneva vložitve tožbe.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo obstoj konstitutivnega znaka kaznivega dejanja zatajitve, ki se odraža v storilčevemu namenu trajne prilastitve, skratka, da predmet, ki je bil določen v najemni pogodbi, osebni avto znamke Renault Clio II, obdrži kot svojo lastnino.
Tožnika sta v obravnavani zadevi zahtevala ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe ISR-1/2203 z dne 26. 9. 2003 (vsi ostali tožbeni zahtevki so odvisni od te odločitve). S takšnim tožbenim zahtevkom sta določila vsebino sodnega varstva, ki ga zahtevata; določila sta ne samo obseg in mejo sodne obravnave, temveč tudi sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je torej moralo odločati v mejah tožbenega zahtevka, in odločati o tem, ali je posojilna pogodba v vsebini in obsegu, kot je bila sklenjena (torej kot celota), nična (pravna posledica).
zastaralni rok – pravica do nujnega deleža – dedna pravica – priznanje dedne pravice v zapuščinskem postopku – pretrganje zastaranja
Pravna teorija in sodna praksa sta enotni v naziranju, da je rok iz 41. čl. ZD zastaralen. Pravica do nujnega deleža je po 27. členu ZD dedna pravica. To pomeni, da je nujni dedič zapustnikov univerzalni naslednik. Taka morebitna ureditev pomeni, da spora o tem, ali pritožnici pripada nujni delež, sploh ni moglo biti od trenutka, ko ji je zapustnikov brat na zapuščinski obravnavi priznal dedno pravico, ne glede na to, da se tožnica takrat ni izjasnila o veljavnosti oporoke. Priznanje dedne pravice v zapuščinskem postopku (sodni postopek) pomeni pretrganje zastaranja in pritožnici v vsakem primeru gre dedna pravica (priznanje po temelju), vprašljiva je samo njena višina oziroma, ali ji gre zakoniti ali nujni delež. V nobenem primeru pa zaradi priznanja v sodnem postopku dedna pravica pritožnici ne more zastarati.
motenje posesti – ugotovitveni del izreka v posestnem sporu – dajatveni del izreka v posestnem sporu – postavitev škarpe kot motilno dejanje – zoženje ceste
Ugotovitveni del izreka sklepa v posestnem sporu ni bistven in tudi v obravnavani zadevi nima nobenega pomena. Služi kvečjemu za pojasnjevanje dajatvenega dela izreka sklepa, ta pa mora biti določen in izvršljiv.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0075117
ZGD-1 člen 247, 247/3, 294, 294/3, 305, 305/1, 395, 395/2. ZBan-1 člen 214.
izpodbijanje sklepov skupščine – delničarjeva pravica do obveščenosti – dolžnost posredovanja informacij – pridobivanje lastnih delnic – cena pridobljenih lastnih delnic – zaupni podatki – podelitev razrešnice članom organov vodenja ali nadzora
Ne drži, da ZGD-1 ne določa tehnike poročanja. Iz določb ZGD-1 in sodne prakse izhaja, da mora poslovodstvo pred skupščino delničarju zagotoviti pisno gradivo (tj. letno poročilo) s podatki, ki se bodo lahko ustno obravnavali na skupščini v okviru točk dnevnega reda. Pravica do obveščenosti je pravica delničarja, ki je časovno omejena na skupščino. Zato ima delničar zahtevek za razveljavitev skupščinskih sklepov le, če je katerikoli delničar že na sami skupščini od poslovodstva zahteval podatke in jih ni dobil.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/6, 233/7. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2.
izplačilo v breme proračuna sodišča – znesek najnižjega nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila – pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom – nagrada za delo upravitelja – DDV
V primeru, ko je upravitelj zavezanec za DDV, se nagrada za delo upravitelja poveča za davek na dodano vrednost, kar mora sodišče upoštevati že pri odločitvi o izplačilu zneska za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v breme proračuna sodišča.
Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi in ne na podlagi neupravičene pridobitve. Navedba pravne podlage sicer ni nujna, vendar jo sodišče preizkuša zgolj v mejah v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev. Tožeča stranka je tožbeno zatrjevala pogodbeno podlago, zato bi moralo sodišče prve stopnje le v tem obsegu izvajati dokaze in sprejeti dejansko in pravno presojo.
Na dan, ko je bil sklep o predhodni odredbi že pravnomočen, odločba Ustavnega sodišča še ni veljala, niti je ni mogoče uporabiti za že izdano predhodno odredbo, torej za nazaj, ker je bila odločitev o predhodni odredbi že pravnomočna. Situacija dolžnika bi bila drugačna, če bi dolžnik zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo vložil ugovor, ki bi bil npr. zavrnjen, pritožbeno sodišče pa bi sedaj odločalo o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi njegovega ugovora. V takšnem primeru pa bi bilo treba - glede na določbe ZUstS, ustavno odločbo in ustaljeno sodno prakso višjih sodišč - pritožbi dolžnika ugoditi.
Tudi če do podpisa pogodbe ni prišlo, lahko stranka, ki je bila prikrajšana, zahteva plačilo od tiste, ki je bila neupravičeno obogatena. Neupravičeno pridobitev pomeni tudi zadrževanje plačila, ki bi sicer moralo biti izplačano.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082984
OZ člen 179. ZPP člen 325, 328, 332.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – zahteva za povračilo stroškov – dopolnilni sklep – vročitev predloga za dopolnitev
Pritožnik s svojimi premalo konkretnimi navedbami ne uspe vzbuditi nobenega dvoma v ustreznost odškodnine, ki je bila tožniku prisojena iz naslova telesnih bolečin oziroma nevšečnosti v času zdravljenja. Ker ne navede od katere konkretne „sodne prakse“ (pravilneje sodnih odločb, ki so obravnavale v bistvenem primerljiv obseg škode) naj bi iz tega naslova prisojena odškodnina (močno) odstopala, takšnemu zatrjevanju ni moč slediti.
Ker sodišče prve stopnje s sodbo ni odločilo o celotnem stroškovnem zahtevku tožnika oziroma o vseh z njegove strani priglašenih stroških, je na njegov predlog o njih upravičeno odločilo s posebnim oziroma dopolnilnim sklepom. Tudi za tak primer (in torej ne samo za primere, ko ne odloči v celoti o zahtevku oziroma vseh zahtevkih po glavni stvari) je uporaba določbe 325. člena ZPP pravilna.
Zakon ne predvideva, da bi bi bilo potrebno predlog za dopolnitev nasprotni stranki pošiljati v izjavo. To je glede na njegovo vsebino (saj gre „zgolj“ za poziv stranke sodišču, da v celoti odloči o vseh zahtevkih, ki jih je v postopku (že) postavila, in ne za uveljavljanje česarkoli novega) tudi razumljivo.
oprostitev plačila sodne takse – zmanjšanja sredstva za preživljanje – obročno plačilo sodne takse
Skromnost dohodkov, ki jih prejema družina na družinskega člana ter dejstvo, da z njo v skupnem gospodinjstvu dejansko živi sin, ki je potreben pomoči pri preživljanju, zadostuje za ugoditev predlogu za obročno plačilo sodne takse.