izpodbijana višina sodne takse - taksa glede na vrednost spornega predmeta - izpodbijani del sodbe - določitev vrednosti spornega predmeta - več spornih predmetov - višina sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno seštelo vrednosti več spornih predmetov in odmerilo takso od vrednosti spora 126.948 EUR, kolikor znaša vsota vrednosti za nepremično in za kreditne obveznosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027430
OZ člen 131, 174, 174/1, 179, 179/1, 179/2, 352, 352/1.. ZPP člen 357a.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - strah - renta - tuja nega in pomoč - zastaranje
Po prvem odstavku 352. člena OZ začne teči triletni (subjektivni) zastaralni rok, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, in ne od nastanka škode. Od nastanka škode začne teči petletni (objektivni) zastaralni rok, ki v konkretnem primeru ni potekel.
odmera pravdnih stroškov - delni uspeh v pravdi - brezplačna pravna pomoč
Ne drži trditev pritožbe, da je tožeča stranka v celoti uspela v pravdi. Uspela je namreč le deloma, zato je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP v skladu z uspehom tožeče (24%) in prvo tožene stranke (76%) tožeči stranki pravilno naložilo, da je dolžna plačati prvo toženi stranki 76% njenih pravdnih stroškov, to je znesek 1.809,59 EUR, prvo tožena stranka pa je dolžna 24% stroškov tožeče stranke plačati v korist proračuna RS, ker je imela tožeča stranka brezplačno pravno pomoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00030583
ZPP člen 286, 286a, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 272. URS člen 2, 22. SPZ člen 8.
pravica do izjave - načelo pravne varnosti - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - postopek zavarovanja z začasno odredbo - gradnja na tujem svetu - obligacijski zahtevek
Sodišče prve stopnje je zavzelo prestrogo stališče, da je bila dolžnica v fazi podaje navedene vloge prekludirana glede navajanja novot. V situaciji, ko stranka reagira na jasen poziv sodišča k izjavi o nedopustnem navajanju novih dejstev in dokazov ni mogoče govoriti.
Stranke lahko učinkovito sodelujejo in se učinkovito izjavljajo (22. člen URS), ko se zanesejo na ravnanja in stališča sodišča v postopku. Navedena zahteva je tudi vsebina načela pravne varnosti kot podnačela pravne države (2. člen Ustave). Dolžnica je upravičeno pričakovala, da bo sodišče prve stopnje njeno izjavo upoštevalo.
Postopek zavarovanja z začasno odredbo je z vidika procesnega ravnotežja podoben pravdnemu postopku, v katerem je položaj strank enakovreden, saj upnik še nima izvršilnega naslova, ki v izvršilnem postopku procesno ravnotežje nagne v njegovo korist. Če sodišče izvede narok, je to zadnji trenutek, ko lahko dolžnik neomejeno navaja novote, vendar mora računati, da sodišče morda tega ne bo izvedlo, zato je odgovor na odgovor upnika na ugovor zadnja vloga, ko dolžnik še lahko računa, da bodo njegove navedbe upoštevane. Zaradi jasnosti dolžnikovega položaja pa mora sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi določil 286.a člena ZPP navedeno omejitev izjavljanja uresničiti preko pisnega poziva z ustreznim pravnim poukom.
vpogled v spis - izjava priče - dovolitev vpogleda v sodni spis - pravni interes za pregled spisa
Ker je priča izkazala pravni interes, da vpogleda v spis, in sicer v svojo izjavo na določenih listovnih številkah, je sodišče prve stopnje pravilno dovolilo ta vpogled. Pritožnica nima prav, da priča nima te pravice.
pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev najemne pogodbe - vlaganja v poslovni prostor - vlaganja najemnika - vlaganja najemnika v nepremičnino - pobot (kompenzacija)
Če pogodbena stranka kot dolžnik ne izpolni (izpolnitvene) obveznosti, je nasprotna pogodbena stranka kot upnik upravičen od dolžnika zahtevati izpolnitev dogovorjene pogodbene obveznosti. Če dolžnik ne izpolni obveznosti, je upnik upravičen zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 44, 44/1, 47, 47/4.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - formalni udeleženci postopka - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - prostorski akt - grajeno javno dobro - javna površina - pretekla raba zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - pravica uporabe
Kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v novem zakonu (ZVEtl-1) niso določeni kot primarni in sekundarni, ampak so na abstraktni ravni določeni enakovredno in jim je ustrezno težo dolžno dati sodišče ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera. Tako je sodišče prve stopnje kot enega izmed meril pravilno upoštevalo tudi preteklo redno rabo zemljišča, ki je, glede na zakonodajno gradivo, namenjeno ravno popravi rezultatov dobljenih na podlagi merila iz prve točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Pripadajoče zemljišče je določilo upoštevajoč celovito presojo vseh štirih meril.
Glede na ugotovitev, da je zemljišče že vse od izgradnje stavbe funkcionalno povezano s stavbo ter je bilo že od takrat dejansko namenjeno redni rabi stavbe ter potrebam njenih stanovalcev, lastniki posameznih delov stavbe na tem zemljišču niso imeli le omejenega pričakovanja bodoče deljene rabe, ampak pravico uporabe, ki je z nakupom posameznih delov stavbe nanje prešla ex lege na podlagi zakona. Ker cesta ni bila nikoli zgrajena, niti niso izkazane druge okoliščine, ki bi utemeljevale sklep o izgubi te pravice, je tako pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so bili lastniki posameznih delov stavbe ob uveljavitvi ZLNDL imetniki pravice uporabe na tem zemljišču, ki se je transformirala v (so)lastninsko pravico vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe (prvi odstavek 44. člena ZVEtL-1).
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nedopustna pritožba - nedovoljena pritožba - krog udeležencev postopka - pridobitev položaja udeleženca - prijava udeležbe v postopku - pritožba osebe, ki nima te pravice
Pritožnica, ki naj bi bila etažna lastnica posameznega dela stavbe na naslovu Ulica 14, Ljubljana, svoje (samostojne) udeležbe v postopku na prvi stopnji ni prijavila, zaradi česar tudi ni pridobila položaja (samostojnega) udeleženca. Navedeno pomeni, da sama ni upravičena do vložitve pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje 31. 12. 2018. Takšno pravico je imel tretji udeleženec, to je skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov z naslovom Ulica 14 in 16, Ljubljana (ki jo zastopa upravnik stavbe A. d.o.o.), ki pa pritožbe ni vložil.
ugovor zastaranja - zastaranje terjatve - terjatve iz gospodarskih pogodb - društvo - opravljanje pridobitne dejavnosti - splošni zastaralni rok - podjemna pogodba - pobotni ugovor
Društvo je pravna oseba, lahko opravlja tudi pridobitno dejavnost pod določenimi pogoji, kar je določeno v njenem temeljnem aktu. Tožena stranka se v postopku na ta akt ni opredeljeno sklicevala in tudi ni pojasnila, na podlagi katerih določb iz tega akta izhaja, da je podjemna pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, povezana z njeno pridobitno dejavnostjo. Tožena stranka torej ni dokazala, da je bila med pravdnima strankama sklenjena gospodarska pogodba, zato velja splošni petletni rok za zastaranje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025153
ZPP člen 7, 285.
materialno procesno vodstvo - enakopravno obravnavanje strank - sporno dejansko stanje - razpravno načelo - kvalificiran pooblaščenec - trditveno in dokazno breme - odstop od pogodbe - pogoji za odstop - rok za odpravo napak - internetna domena - plačilo uporabnine
Razjasnjevalna obveznost sodišča ni neomejena. Biti mora v sorazmerju z vlogo vseh subjektov postopka. V skladu z razpravnim načelom iz 7. člena ZPP je predvsem na strani stranke same dolžnost, da navede odločilna dejstva, ki utemeljujejo njen zahtevek ali njeno obrambo ter za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze. Sodišče ji lahko v okviru materialnega procesnega vodstva pri tem pomaga le do določene meje, saj njegova razjasnjevalna obveznost ni absolutna. Kje je meja, do katere seže ta obveznost sodišča, je odvisno od vsakega posameznega primera. Pri tem je treba izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki mora biti nepristransko in temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026361
URS člen 35. KZ-1 člen 253, 253/1, 308, 308/5.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov
Z navedenimi očitki sodišču prve stopnje se pritožbeno sodišče ne strinja. Obdolženčevega ravnanja, za katerega je bil spoznan za krivega, ni mogoče opredeliti kot prekršek, ampak kot kaznivo dejanje. Pritožba spregleda vsebino obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje v 51. točki, kjer je pravilno obrazložilo, da je kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov umeščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine. To so osebna kazniva dejanja, kjer so posebni objekt kazenskopravnega varstva neposreden izraz ustavno zagotovljene nedotakljivosti človekove telesne in duševne integritete, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave) oziroma katere od njihovih komponent. Objekt kazensko pravnega varstva je pravica posameznika do zaščite njegovih osebnih podatkov. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno poudarilo, da gre v takšnih primerih praviloma za toliko kaznivih dejanj, koliko je žrtev oziroma oškodovancev in se je pri tem utemeljeno sklicevalo na vsebino sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 174/2005 z dne 14. 12. 2006. Pravilno pa je še obrazložilo, da obdolženec kaznivih dejanj ni storil z enkratnim vstopom v računalniško vodeno zbirko zasebnih podatkov, pač pa je za vsakega tujca vstopal posamično in v različnih časovnih obdobjih od dne 14. 6. 2012 do dne 19. 7. 2013 in s takšnim ravnanjem storil dvanajst samostojnih kaznivih dejanj.
Pritožbenih zatrjevanj, da gre za isti historični dogodek obravnavanih kaznivih dejanj, z dejanji, ki so bila predmet odločbe o prekršku informacijskega pooblaščenca, s katero je kršitelja (obdolženca) spoznalo za odgovornega za devet prekrškov (za osebe, ki niso pod obtožbo zaradi obravnavanega kaznivega dejanja), in ko mu je določilo posamične globe, nato pa mu izreklo enotno sankcijo globo 7.470,00 EUR, ki jo je obdolženec plačal, prav tako ni mogoče sprejeti. Sodišče prve stopnje je v točki 52 pravilno ugotovilo in obrazložilo, da glede vpogledov, ki so predmet obtožbe, informacijski pooblaščenec ni uvedel postopka, zato ne gre za isti historični dogodek, zaradi česar pritožbi ni mogoče pritrditi, da je prišlo do dvojnega obravnavanja. Sodišče prve stopnje zato ni kršilo kazenskega zakona, kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni našlo.
Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta zapadli (311. člen OZ). V pravdi lahko tožena stranka doseže pobotanje bodisi z vložitvijo nasprotne tožbe bodisi s pobotnim ugovorom (s slednjim le do višine s tožbo uveljavljane terjatve). V pravdi podana pobotna izjava ima učinek šele, ko je o njej odločeno s sodbo. Zato mora izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (tretji odstavek 324. člena ZPP). Izrek izpodbijane sodbe takšne odločbe o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, ne vsebuje.
Sodišče prve stopnje je (čeprav je, kot bi bilo razbrati iz obrazložitve izpodbijane sodbe, pobotni ugovor presojalo po vsebini) zmotno štelo, da v pobot uveljavljana terjatev toženke ne izpolnjuje materialno pravnih predpostavk za pobot, ker toženka ni precizirala njene dospelosti. Iz navedb toženke namreč jasno izhaja, da je terjatev, ki jo uveljavlja v pobot, dospela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025155
ZPP člen 7, 212. ZMZPP člen 20. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 849.
špedicijska pogodba - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba tujega prava - hrvaško pravo - pravilna izpolnitev naročila - naročnikova navodila - upoštevanje navodil
Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno presodilo, da se vsebina razmerja presoja po hrvaškem (materialnem) pravu kot po pravu značilne izpolnitve, ki je v tem primeru obveznost tožeče stranke kot špediterja, pri čemer pa je ureditev špedicijske pogodbe v hrvaškem ZOO v bistvenem enaka ureditvi v OZ.
Tožena stranka (in ne družba L. d. o. o.) je s tožečo stranko sklenila špedicijsko pogodbo, na podlagi katere je tožeča stranka poskrbela za uskladiščenje zadržanega blaga, in je s tem z njo vstopila v razmerje, zato se je tožeča stranka upravičeno obrnila nanjo z zahtevkom za plačilo za opravljeno storitev.
ZPP člen 72, 72/1, 75, 75/1. ZFPPIPP člen 56, 119, 119/1.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - zahteva za izločitev stečajnega sodnika - zahteva za izločitev sodniškega pomočnika - procesna legitimacija - upniki
Višje sodišče ugotavlja, da listinska dokumentacija v spisu (na katero se, sicer le pavšalno, sklicuje pritožnik) ne potrjuje njegove trditve, da je upnik stečajnega dolžnika, saj iz nje ni razvidno, da bi v stečajnem postopku prijavil terjatev. Le na tak način bi lahko izkazal, da je upnik. Višje sodišče zato soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da pritožnik ni stranka glavnega stečajnega postopka, ki se je začel z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka in zato ni upravičen opravljati procesnih dejanj (56. člen ZFPPIPP).
Sama okoliščina, na kateri gradi sodišče prve stopnje obsodilno sodbo, da so obdolženca v postopku, v katerem je izpovedoval oškodovanec, zastopali kar trije odvetniki, pa ni in ne more biti sestavni del izreka napadene sodbe, kot to skuša z obrazložitvijo napadene sodbe, predstaviti sodišče prve stopnje.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - prenehanje delovnega razmerja - iskanje zaposlitve - nesodelovanje stečajnega dolžnika - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - pritožbene novote
Dolžnik je na naroku sam potrdil, da je bil obveščen o svojih obveznostih. Prav tako je iz elektronskih sporočil, priloženih k ugovoru proti odpustu obveznosti, tudi razvidno, da ga je upraviteljica še dodatno pozivala, da ji pošlje poročilo o aktivnostih, da bi našel zaposlitev. To pa pomeni, da je prav dobro vedel, kakšne so njegove obveznosti. Pričakovanje, da bo lahko pozive upraviteljice ignoriral brez posledic, pa nima nikakršne podlage. Dolžnik je svoje obveznosti poznal, pa jih ni izpolnjeval, prav tako pa tudi iz njegovih navedb ni razvidno, da bi si sploh iskal kakršnokoli službo, razen pri podjetju T. d.o.o.
stečajni postopek - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - zahteva za izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodniškega pomočnika - procesna legitimacija
Listinska dokumentacija v spisu (na katero se, sicer le pavšalno, sklicuje pritožnik) ne potrjuje njegove trditve, da je upnik stečajnega dolžnika, saj iz nje ni razvidno, da bi v stečajnem postopku prijavil terjatev. Le na tak način bi lahko izkazal, da je upnik.
predlog za posamezna preiskovalna dejanja - oškodovanec kot tožilec - zavrženje predloga - obvestilo upravičenemu tožilcu o nestrinjanju s predlogom za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
Glede na to, da oškodovanec kot tožilec v obravnavani zadevi ni vložil obtožnega predloga, temveč je predlagal opravo posameznih preiskovalnih dejanj, in ker se 431/II ZKP uporablja tudi v primeru, če posamezna preiskovalna dejanja sodišču predlaga oškodovanec kot tožilec, mora sodnik, če se s predlogom za opravo preiskovalnih dejanj ne strinja, o tem, da jih ne bo opravil, obvestiti oškodovanca kot tožilca in predloga ne zavrže. Nestrinjanje z opravo posameznih preiskovalnih dejanj torej sodnik izrazi zgolj z obvestilom tožilcu oziroma oškodovancu kot tožilcu, in pri tem ne izda posebnega sklepa.
spor majhne vrednosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - tožba
Sodišče je obravnavalo prvoten predlog za izvršbo kot tožbo in po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Drug(ačn)e odločitve v spisu ni, pritožnik pa za svoje trditve tudi ne ponudi oziroma ne predlaga nobenega dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00024791
OZ člen 247, 247/1. ZVPot člen 23. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pogodba o naročniškem razmerju - telekomunikacijske storitve - zaračunavanje telekomunikacijskih storitev - neplačilo računov - prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja - splošni pogodbeni pogoji - sprememba splošnih pogojev - pravica do odstopa od pogodbe - pogodbena kazen - nepošteni pogodbeni pogoji
Določbe splošnih pogojev, ki se nanašajo na povrnitev stroškov trajnega oziroma začasnega izklopa priključka ter stroškov vzdrževanja priključka v začasnem izklopu, do potrošnika niso nepoštene, plačilo navedenih stroškov tudi ni v nasprotju z določbo prvega odstavka 247. člena OZ.