Sodišče prve stopnje je ob zatrjevanju tožeče stranke, da sta se sedaj pravdni stranki dogovorili o vseh bistvenih sestavinah obeh prodajnih pogodb (III. točka I. vloge tožeče stranke z dne 23. 3. 2017) in da si je tožena stranka premislila in ju do 25. 11. 2014 ni podpisala (VII. točka II. vloge tožeče stranke z dne 9. 11. 2017), moralo ugotavljati glede na trditve tožene stranke, da do sklenitve prodajne pogodbe ni prišlo in da je zato tožeča stranka ravnala v lastnem riziku, ko je uredila etažno lastnino za zgradbo, pridobila energetsko izkaznico in odstranila opremo iz stanovanj ter s tem imela strošek v višini vtoževane terjatve, ali je bila prodajna pogodba res sklenjena in ali je bila tožeča stranka zavedena s strani tožene stranke, da bo pogodba podpisana do 25. 11. 2014.
Prodajna pogodba je sklenjena, ko pogodbeni stranki dosežeta sporazum o predmetu in ceni (435. člen OZ).
Tožnica je pogodbeno obveznost izpolnila, zato je toženec dolžan plačati neplačani kredit, ker se je zavezal in pristopil h kreditni pogodbi kot porok in plačnik.
solastnina - razdelitev solastne nepremičnine - postopek za delitev solastne stvari - način delitve - fizična delitev - soglasje solastnikov - močnejši interes - pravni standard - nedopustne pritožbene novote
Čeprav je temeljni namen postopka za delitev stvari v solastnini prenehanje solastnine, so po stališčih teorije in ustaljene sodne prakse možne tudi drugačne rešitve (na primer: da na delu nepremičnine še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina), kadar udeleženci s tem izrecno soglašajo.
Kadar stavba ne izpolnjuje tehničnih pogojev za vzpostavitev etažne lastnine oziroma če solastniki ne soglašajo s potrebnimi gradbenimi posegi za prilagoditev stavbe in s tem, kdo bo nosil stroške teh gradbenih posegov, velja stvar za nedeljivo.
Glede na obseg in vrednost solastninske mase je sodišče upoštevaje vse okoliščine primera uspelo razdeliti solastne nepremičnine skladno z velikostjo solastninskih deležev brez doplačil v denarju in tako, da je v največji možni meri upoštevalo interese udeležencev. Pritožnik opravljene delitve ne more omajati z navedbami, da prostorov v peti etaži ne potrebuje in da bi slednji bolj koristili predlagatelju oziroma članom njegove družine.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačna pravna podlaga - prevalitev taksne obveznosti - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks
Sodišče je v plačilnem nalogu sicer res navedlo napačen člen ZST-1 (prvi odstavek 11. člena namesto pravilno drugi odstavek 15. člena ZST-1), vendar to ni vplivalo na pravilno odmero sodne takse.
motenjska tožba - motenje posesti - ugovor pravice do posesti - petitorium absorbet posessorium
Edini pravi ugovor v motenjski pravdi, ki temelji na pravici do posesti, je ugovor toženca, da je v drugi (petitorni) pravdi, ki je tekla vzporedno, pridobil pravico do posesti. Ugovor je lahko upoštevan le, če je tisti, ki naj bi posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe.
ZPP člen 112, 112/2, 116, 428, 428/2. SPZ člen 31, 33.
posestno varstvo - motenje posesti - rok za pritožbo - pravočasna pritožba - prepozna dopolnitev pritožbe - prekluzivni pritožbeni rok - nepodaljšljiv rok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamenjava ključavnice - motilno dejanje - soposest - soposest stanovanja - izvrševanje posesti - dovoljena samopomoč
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je bil toženec pred tožnikovo zamenjavo ključavnice izključni posestnik stanovanja. V sklepu je namreč ugotovljeno, da je imel tožnik že pred tem ključe stanovanja. Ne da bi navedel druge okoliščine, ki bi kazale na to, da kljub imetništvu ključev ni izvrševal posesti, pritožnik ne more vzbuditi dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je bil tožnik pred zamenjavo ključavnice soposestnik stanovanja.
Dejstvo, da je pred ugotovljenim toženčevim motilnim ravnanjem ključavnico zamenjal tudi tožnik, je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo z vidika dovoljene samopomoči. Pravilni sta tudi stališči, da niso podane predpostavke za dovoljeno samopomoč, ker je toženec z zamenjavo ključavnic onemogočil tožniku dostop do stanovanja, ki sta ga imela prej s tožnikom v soposesti, in ker ni dokazal, da bi mu zaradi tožnikove zamenjave ključavnice grozila kakšna nevarnost.
Vprašanje, ali je upnik upravičen do prevzema celotnega premoženja za poplačilo njegove terjatve, je odvisno od višine upnikove terjatve v razmerju do ocenjene vrednosti tega premoženja.
Ker je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ugotovilo višino ocenjene vrednosti terjatve v znesku 123.705,53 EUR in višino pritožnikove terjatve v znesku 1,32 EUR (glavnica 0,92 EUR in obresti 0,40 EUR), kar predstavlja le 0,001067 % glavnice terjatve, ki jo pritožnik želi prevzeti, je evidentno, da bo pritožnik s prevzemom terjatve do družbe S.-Zagreb d. o. o. v celoti oziroma 100 % poplačan. S poplačilom njegove terjatve na podlagi izpodbijanega sklepa pa bo prenehala njegova terjatev do stečajnega dolžnika, s tem pa tudi status upnika. Tako se pokaže, da do presežka vrednosti terjatve nad višino svoje terjatve pritožnik ni upravičen.
neutemeljeno povzročeni stroški - stroški dolžnika - delni umik predloga za izvršbo - nepravočasen delni umik predloga za izvršbo
Pri odločanju o tem, ali je upnik neutemeljeno povzročil stroške dolžnikku, se presoja upnikova krivda. Ni moč pričakovati, da bo upnik za vsako plačilo nemudoma delno umaknil predlog za izvršbo, ker bi bilo to neekonomično.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - kršitev zakonskih dolžnosti - sporočanje podatkov - neresnični oziroma nepravilni podatki - prispevki za socialno varnost - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je upnica zadostila zakonskim znakom (sicer izpodbojne) domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Predmet dokaznega postopka za obrambo dolžnika, da je ravnal vestno in pošteno, se nanaša na okoliščine na strani dolžnika, ne pa na pravno naravo plačila prispevkov in izpada koristi od tega za dolžnika. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje pravilni razlagi sodišča prve stopnje, da je bil dolžnik tisti, ki bi moral dokazati, da mu kljub ugotovljeni opustitvi zakonskih dolžnosti obračunavanja prispevkov in obveščanja davčnega organa, ki jih je imel v sistemu obveznega zavarovanja, zaradi drugih okoliščin na njegovi strani, ni mogoče očitati zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Tega dolžnik v konkretnem primeru ni zmogel.
pritožba - pritožba zoper obrazložitev - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Udeleženci postopka imajo pravico do pritožbe samo zoper odločitev sodišča, vsebovano v izreku odločbe, ne pa tudi zoper obrazložitev, ki ne postane pravnomočna in ni zavezujoča, temveč zgolj pojasnjuje in utemeljuje v izreku vsebovano odločitev sodišča ter omogoča preizkus njene pravilnosti.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah
Glede na to, da je tožnik zmerne bolečine trpel 7 dni, lahke bolečine pa najdalj do 7. 10. 2015, kasneje pa ne, in glede na neugodnosti, ki jih je pretrpel, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odškodnina v znesku 1.000,00 EUR, ki mu jo je iz tega naslova prisodilo sodišče prve stopnje, primerna in v skladu s stopnjo in trajanjem bolečin tožnika in nevšečnosti in z odškodninami, prisojenimi v sodni praksi v podobnih primerih (179. člen OZ).
dodatni sklep o dedovanju - ugotavljanje obsega dodatne zapuščine - leasing - pravica do odkupa stanovanja - lastništvo stanovanja
Zapustnik je bil na podlagi pogobe o leasingu v trenutku svoje smrti samo imetnik pravice do odkupa spornega stanovanja, ne pa tudi lastnik stanovanja.
ZIZ člen 171, 171/1, 171/2, 181, 181/7, 191, 192/1.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pritožbeni razlogi - odredba o prodaji na javni dražbi - možnost sodelovanja stranke v postopku - pristop k vodilni zadevi - pogoji za prodajo - nepravilna vročitev odredbe o prodaji - vročitev zapisnika z naroka
Kljub enotnemu postopku nepremičninske izvršbe v fazi ugotovitve vrednosti nepremičnine, prodaje le te in poplačila upnika, saj se ista nepremičnina ne more večkrat prodati, upniki vodilne in pristopljenih zadev ohranijo samostojnost razmerja napram dolžniku, zoper katerega vodijo izvršbo. Dejanja posameznega upnika, ki se nanašajo na njegovo razmerje do dolžnika, ne vplivajo na pravni položaj ostalih upnikov in učinkujejo neodvisno od volje drugih upnikov. Upniki posamezne zadeve so navkljub pristopu še naprej samostojne stranke in povsem prosto razpolagajo s svojim zahtevkom. Gre torej za povsem samostojne izvršilne zadeve, ki so zaradi nujnosti izvedbe enotnega postopka (en predmet izvršbe), pristopile k vodilni zadevi, v kateri je sodišče najprej izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino (drugi odstavek 171. člena ZIZ).
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - skupno premoženje bivših zakoncev - zaključek izvršilnega postopka - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku
V postopku izvršbe se lastninska pravica na nepremičnini pridobi originarno ter kupec postane lastnik na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o izročitvi nepremičnine in to tudi, če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine, ampak nekdo tretji. Tako lahko tretji v izvršilnem postopku pričakuje uspeh, če izvršba s prodajo predmeta še ni bila končana oziroma če je bila odložena. Ko pa je predmet izvršbe že prodan in je lastninska pravica prešla na kupca, tretji v postopku izvršbe ne more več doseči cilja, ki ga je zasledoval s svojim ugovorom. Tisti, ki zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe lastninsko pravico, ima na razpolago ugovor tretjega, z zavrnitvijo katerega lahko prične tožbo na nedopustnost izvršbe, nasprotno izvršbo, predlaga pa lahko tudi odlog izvršbe, vendar le do zaključka izvršilnega postopka. Glede na zakonska določila in po stališčih ustaljene sodne prakse zato po zaključku izvršilnega postopka, ko je nepremičnina domaknjena in izročena kupcu ter kupec na njej pridobi originarno lastninsko pravico, tretji v takšno njegovo pravico ne more več posegati.
Skladno z obstoječo zakonodajo in ustaljeno sodno prakso tretji v izvršilni postopek, ki je bil zaključen, ne more več poseči.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da mora biti dogovor o pogodbeni kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule sklenjen v pisni obliki kot dvostranski pravni posel ter da enostransko urejanje konkurenčne klavzule v internem aktu delodajalca ni dopustno.
Skladno z ustaljeno sodno prakso je za konkretizacijo izgubljenega dobička treba opredeliti podatke o preteklem poslovanju, pričakovane prihodke in pričakovane odhodke, trditvena podlaga tožeče stranke glede nastanka škode zaradi toženkine kršitve konkurenčne klavzule pa je pomanjkljiva in presplošna.
ZPP člen 357a.. ZDR-1 člen 130, 134, 202.. OZ člen 336.. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 73, 73/2, 73/7.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - plača - zastaranje - kilometrina
Terjatve iz naslova plač zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec in zastaranje začne teči prvi dan po zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Terjatev iz naslova razlike v stroških prevoza na delo in z dela za marec 2013 je tako zapadla v plačilo 18. 4. 2013, naslednjega dne je začel teči zastaralni rok, tožnik pa je tožbo vložil 18. 4. 2018. Upoštevaje navedeno in upoštevaje 202. člen ZDR-1, ki določa, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku 5 let, terjatev iz naslova razlike v stroških prevoza na delo in z dela do vložitve tožbe za marec 2013 ni zastarala.
Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenije v drugem odstavku 6. člena določa, da v primerih, ko prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ni mogoč, se delavcu obračunajo stroški za prevoženi kilometer v višini 15 % cene litra motornega bencina (95 oktanov), vendar ne več kot določa vladna uredba o višini povračil stroškov, vendar le do najbližje postaje javnega prevoznega sredstva, od tam naprej pa v višini javnega prevoznega sredstva. Zato je tožnik upravičen do kilometrine za celotno relacijo Portorož - Nova Gorica, ker prevoz tudi na relaciji Koper - Nova Gorica objektivno ni mogoč. Kot izhaja iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi, je imel tožnik 40 urni tedenski delovnik. Objektivna možnost uporabe javnega prevoza je podana, če obstaja javni prevoz, ki delavcu (ob upoštevanju voznih redov) omogoča opravljanje dela v 8 urnemu dnevnemu delovniku. V konkretnem primeru javni prevoz tega ne omogoča.
Namen določb prvega odstavka 76. člena ZKP je v tem, da omeji oblike ter načine posredovanja vlog na tiste, ki omogočajo, da sta identiteta vlagatelja ter čas izročitve sodišču izkazana s potrebno zanesljivostjo. Kolikor torej vloga, ki je poslana v elektronski obliki, čeprav ni podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, navedenemu kriteriju zadosti, je tudi takšno vlogo potrebno obravnavati kot formalno popolno.
trditveno in dokazno breme - dokazovanje negativnega dejstva - gotovinsko plačilo - postopek v sporu majhne vrednosti
Neverodostojno je namreč očitati manipulacije in kršitve davčnih predpisov, če te očitka naslavlja tisti, ki jih s svojimi ravnanji omogoča. Zato je posledica (nauk) te odločitve tudi v preventivi, torej preprečevanju takšnih protipravnih ravnanj (zatrjevano plačilo v gotovini).
rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - vročitev sodbe obdolžencu
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, s katerim ugotavlja, da je sodba Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 51294/2011 z dne 12. 7. 2018 postala pravnomočna dne 7. 9. 2018 in da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper navedeno sodbo začel teči dne 8. 9. 2018 in se je iztekel dne 10. 12. 2018, ki predstavlja zadnji dan roka, ko bi sodišče prve stopnje vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti še lahko štelo za pravočasno.