odškodnina za premoženjsko škodo - potni stroški v času zdravljenja - prosti preudarek - denarna renta - denarno nadomestilo za brezposelnost - davki in prispevki - obračun davkov in prispevkov
Skladno z novejšo sodno prakso ni treba, da bi sodišče v izreku naložilo tudi obveznost obračuna in plačila davkov ter prispevkov v zvezi s prisojenim zneskom.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - AO plus zavarovanje - omejena odškodnina
Ker poškodbe hrbtenice, ki bi lahko bila predmet zavarovalnega primera, tožnica ni dokazala in v pritožbenem postopku ni več sporno, da tožbeni zahtevek iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi zloma roke ni utemeljen, je v zvezi z nepremoženjsko škodo v nadaljevanju potrebno odločiti, ali je odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem določena skladno z uveljavljeno sodno prakso v podobnih primerih.
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da ni mogoče šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičninami le neznatno škodo za njenega lastnika, saj je pravica razpolaganja bistveni element lastninske pravice.
preprečevanje nasilja v družini - stroški nepravdnega postopka - prosti preudarek - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - končni uspeh v postopku - mladoletna oseba
Predlagatelji v postopku na prvi stopnji niso uspeli z zadostno stopnjo verjetnosti dokazati, da je nasprotni udeleženec ustvaril situacijo, ki bi opravičevala predlagane ukrepe v smislu določil ZPND. Zato ne bi bilo pravično, da bi moral nasprotni udeleženec, ki je v postopku uspel, nositi svoje stroške postopka sam. Prav tako ne bi bilo pravično, da bi sodišče s plačilom stroškov bremenilo mladoletna predlagatelja.
napotitev upnika na pravdo - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic
Ker upravitelj ni bil seznanjen s tem, ali upnikova terjatev še obstaja, je tako terjatev kot ločitveno pravico prerekal. Glede na njegovo obvestilo upniku, naj v primeru obstoja terjatve in ločitvene pravice le-to prijavi in nepravočasen upnikov odziv nanj s prijavo terjatve šele 4. 6. 2019, torej že po izdaji izpodbijanega sklepa, je upravitelj utemeljeno sklepal na prenehanje terjatve.
Ker upnik terjatve in ločitvene pravice po obvestilu upravitelja ni prijavil in ker upravitelj ni razpolagal z dejstvi in dokazi o obstoju terjatve, je upoštevaje upraviteljevo prerekanje terjatve in ločitvene pravice po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče imelo podlago za napotitev pritožnika na pravdo v prvem in drugem odstavku 305. člena ZFPPIPP. V stečajnem postopku se namreč ne odloča o obstoju upnikove prerekane terjatve (in ločitvene pravice), ker je za to izrecno predviden drug postopek.
Tožnica želi s to tožbo doseči, da bi se kreditno razmerje, v katerem nastopa kot kreditojemalka, toženka pa kot kreditodajalka, spoznalo za navidezno. Doseči želi ugotovitev, da kreditno razmerje ne učinkuje nanjo (temveč na prikrito kreditojemalko, družbo T.). Da bi v pravdni uspela, bi tako morala dokazati, da je šlo pri sklenitvi spornih kreditnih pogodb z dodatki za simulacijo pogodbenih strank - tj. da so se vse tri stranke (ona, toženka in prikrita pogodbenica T.) dogovorile, da sklenjena pogodba učinkuje na prikrito pogodbenico in ne na tožnico. Šele v takšnem primeru bi sama v resnici ostala izven kreditnega razmerja, ki je predmet tega spora.
prodaja premoženja - posebna pravila - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše
Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v katerih stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP). Navedeni rok ni podaljšljiv. Zato predlogu dolžnika za njegovo podaljšanje ni mogoče ugoditi. Navedbe v zvezi s slabim zdravstvenim stanjem pa bo dolžnik lahko uveljavljal ob zahtevi upravitelja za izpraznitev stanovanjske hiše.
Tožnica je zatrjevala, da je bila sklenjena posojilna zastavna pogodba nična iz razloga navideznosti. Ta dejanska podlaga ne predstavlja temelja za paulijansko tožbo, saj gre za položaj, ko pogodba sploh ne obstaja, in ne za položaj, ko dolžnik z določenim (veljavnim) pravnim dejanjem oškoduje upnika. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je podan pravni interes tožnice, saj ima na nepremičnini v (so)lasti prvega toženca vknjiženo hipoteko, ki je v vrstnem redu za hipoteko drugega toženca. Ker ima interes, da je njena hipoteka v vrstnem redu na prvem mestu, je podan njen pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodbe in neveljavnosti vknjižbe na podlagi pogodbe.
Dejanska volja za sklenitev posojilne pogodbe se izrazi prek karakterističnih izpolnitev, kar je na strani posojilodajalca zgolj izročitev posojila. Ker je sodišče ugotovilo, da posojilo nikdar ni bilo izročeno, čeprav je drugi toženec izročitev zatrjeval, je posledično utemeljeno sklepalo na neobstoj volje drugega toženca za sklenitev posojilne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00026121
ZPP člen 11, 214, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. ZVZD-1 člen 37, 37/1. ZZVZZ člen 87, 91. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 4.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - nesporna dejstva - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - pisna navodila - obveznost delodajalca - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - obveščanje delavcev - nepotrebnost - načelo ekonomičnosti - sklicevanje na druge postopke - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - višina tožbenega zahtevka - enako varstvo pravic - organizacija, vodenje in nadzor delovnega procesa - zadostna trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da mora po določbi 4. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih delodajalec delovna mesta urediti tako, da nista ogrožena varnost in zdravje delavcev pri delu na takšnih delovnih mestih, in da to pomeni, da bi tožena stranka morala delovni proces ustrezno urediti in zagotoviti varen ter ustrezen način čiščenja vsipnika, ter poskrbeti, da bi bilo možno učinkovito očistiti in preveriti čistočo vsipnika s tal oziroma zagotoviti varno delovno ploščad (varno delovno stojišče) delavcev pri opravljanju tega procesa dela tako, da delavci ne bi mogli pasti in se poškodovati. Ker način, ki ga je navajala tožena stranka, ni bil učinkovit (o čemer so izpovedale že zaslišane priče) in je tožena stranka dopuščala, da so delavci za potrebe čiščenja desne in zadnje strani vsipnika uporabljali nezaščiten lesen ploh, s katerega je padel delavec R., zavarovanec tožeče stranke, pa je sodišče prve stopnje brez pomoči izvedenca za varstvo pri delu tudi povsem utemeljeno zaključilo, da tožena stranka ni zagotovila ustrezne in varne rešitve za izvedbo tega procesa dela.
Ukrep, za katerega tožena stranka meni, da je z njim ustrezno poskrbela za varnost delavcev in izvedbo katerega je zaslišana priča sicer potrdila (torej, da je odredila, da se ploh odstrani), je sodišče prve stopnje ocenilo kot nezadosten. Na njegovi podlagi je namreč sklepalo, da je tožena stranka za nepravilno prakso v bistvu vedela (tj. da delavci desno stran vsipnika čistijo na način, da na višini dveh metrov sestopijo na nezavarovan lesen ploh, ki je na drugi strani naslonjen na elektromotor, pri čemer pa je bilo potrebno za nemoten transport peska po traku ves čas skrbeti, da je vsipnik očiščen oziroma odmašen), da pa je ni ustrezno obvladovala niti preprečila. Zaslišani delavci so skladno izpovedali, da se je desna stran vsipnika že vrsto let čistila na ta način, da so delavci uporabili lesen ploh, na katerega so sestopili s podesta z zaščitno ograjo, sam varnostni inženir pa (kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče), da je bil ploh brez njegove vednosti nameščen nazaj. Z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da nadzor tožene stranke glede odprave kršitve (torej odstranitve spornega ploha), če je bil dejansko izveden, ni bil zadosten, se je zato mogoče strinjati. Tožena stranka je sicer odredila odstranitev, ni pa poskrbela za ustrezen nadzor nad ukrepom (o tem nenazadnje priča nesreča delavca R.). Ker je tožena stranka vedela, da delavci za čiščenje vsipnika na višini uporabljajo ploh, bi se (kot pravilno razloguje prvostopenjsko sodišče) od nje pričakovalo, da poostri nadzor - opravlja obhode in spremlja ter kontrolirala delo na konkretnem vsipniku tako, da bi njena prisotnost pri delavcih ustvarila zavest, da čiščenje na ta način ni dopustno in da tudi ne bo tolerirano, in sicer najmanj do tedaj, dokler ne bi z gotovostjo ugotovila, da do kršitev ne prihaja več. Predvsem pa bi tožena stranka morala zagotoviti varno čiščenje in preverjanje čistoče s tal oziroma iz varnega stojišča ter dati jasna navodila, kako naj se vsipnik čisti.
nasilje v družini - prepoved približevanja - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - načelo sorazmernosti
Pogoji za podaljšanje ukrepov so enaki kot pogoji za njihov izrek in so navedeni v 19. členu ZPND. Namen podaljšanja ukrepov je preprečitev ponovitve nasilnih dejanj in je podaljšanje zato na mestu, če se v času, od kar so bili izrečeni, ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvi zagotavljalo, da do nasilja nasprotnega udeleženca ne bo več prihajalo.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - domneva lastninske pravice - zemljiška knjiga - nevknjižena nepremičnina
Zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju lahko zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.
Dolžnik je na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti navedel, da mu nihče ni povedal, kakšne so njegove obveznosti ter da je sedaj prišla na njegovega delodajalca tudi omejitev plače. Vendar pa ni oporekal trditvam upravitelja, da ga je najmanj v dopisih z dne 4. 11. 2016, 28. 11. 2018 in 27. 2. 2017 pozival k izpolnjevanju njegovih obveznosti. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik prejel prvi sklep o izterjavi stalnih prejemkov z dne 18. 2. 2015, iz katerega jasno izhaja, da mora izplačevalec dolžnikove stalne prejemke, ki presegajo znesek minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost ter zneske, zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatev do stečajnega dolžnika, navedenih v 4. točki izreka sklepa, nakazovati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja. Nedvomno je bil torej seznanjen s tem, da nima pravice do prejetih denarnih zneskov, ki presegajo zgoraj navedene zneske. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je pravila stečajnega postopka razumel tako, da se mora oglašati na vprašanja upravitelja, kar naj bi tudi storil, ter da pri oškodovanju stečajne mase ni ravnal namerno, temveč ni zmogel razumeti, da mora biti v stečajnem postopku toliko aktiven. Iz zgoraj navedenega namreč izhaja, da je dolžnik moral vedeti, da mora o novi zaposlitvi obvestiti upravitelja ter da ni upravičen do celotnega zneska stalnih prejemkov, ki mu jih je izplačeval delodajalec.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - stiki med šolskimi počitnicami - težko nadomestljiva škoda - varstvo koristi otroka
Začasne odredbe v družinskih zadevah, kjer mora sodišče postopati hitro, se izdajajo le v nujnih primerih zavarovanja koristi mladoletnega otroka.
Stiki v obsegu, kot so določeni z začasno sodno poravnavo, omogočajo ohranitev čustvene vezi med sinom in očetom, občutek medsebojne pripadnosti in povezanosti, na kar tudi potek časa, potreben za sprejem končne odločitve, ne bo bistveno vplival.
ZZZDR člen 106, 106/4, 106/5. ZPP člen 421, 421/4.
ukinitev stikov z otrokom - odklanjanje stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - spremenjene okoliščine - največja otrokova korist - nov predlog - ponovna vzpostavitev stikov
Tako otrokova pravica do stika s staršem, kot tudi pravica starša do stikov s svojim otrokom, je ustavnopravno varovana osebnostna pravica. Otrok ima pravico do stika z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. Vendar ne gre prezreti, da se s stiki zagotavljajo predvsem otrokove koristi. Otrokova korist je temeljna predpostavka za določitev načina izvajanja stikov s staršem s katerim ne živi. Drugoten, četudi zelo pomemben namen stikov pa je, da starš pri katerem otrok ne živi, uresniči svoje čustvene potrebe do otroka.
Razmere so se spremenile do te mere, da korist obeh mladoletnih otrok trenutno narekuje popolno ukinitev stikov med njima in njunim očetom, kar seveda, tako kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, ne izključuje možnosti, da bo morda v prihodnosti stike mogoče vzpostaviti. Vsekakor ima oče možnost, da vzpostavi stanje in okoliščine, ko bosta otroka pripravljena na obnovo stikov in se tudi s pomočjo centra za socialno delo postopoma pripravi na stike, kar je doslej odklanjal.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - prihranki prosilca - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - socialna ogroženost
Tožnica sama ima premoženje večje vrednosti, ki za več kot šestkrat presega višino sodne takse za postopek o pritožbi, ki znaša 1.671,00 EUR, tako da ji bodo kljub plačilu sodne takse ostala denarna sredstva v višini 9.375,85 EUR. S plačilom sodne takse tako ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani in njihovo preživljanje s plačilom sodne takse nedvomno ne bo ogroženo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026321
ZKP člen 387, 403, 403/1, 502.c, 502.c/1. URS člen 22.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
Po določbi prvega odstavka 502.c člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko sodišče na obrazložen predlog državnega tožilca, upoštevaje citirana zakonska merila, s sklepom podaljša začasno zavarovanje, pri čemer pred odločitvijo o predlogu, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo, in jim določi primeren rok za odgovor. Pravica do izjave oziroma kontradiktornost postopka mora biti v skladu s citirano zakonsko določbo obdolženemu zagotovljena v vsakem posameznem primeru in vsaki procesni fazi odločanja, da je dosledno zadoščeno njegovi ustavni pravici do izjave iz 22. člena Ustave. Ta namreč daje stranki možnost izjave o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi je globok poseg v premoženjske pravice lastnika predmeta zavarovanja, zato je vselej potrebna skrbna in temeljita presoja vseh relevantnih, torej tudi morebitnih novih okoliščin v času odločanja o tem, ali so zakonski pogoji za odrejeni ukrep še vedno podani. Zato mora biti iz obrazložitve sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja razvidno, da je sodišče opravilo ponovno presojo, ne pa se sklicevalo na "zastarele" podatke, kar sodišču očita zagovornik obdolženega.
Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Med prekinitvijo postopka sodišče ne more opravljati procesnih dejanj, dejanja stranke pa, dokler traja prekinitev, nimajo učinka proti drugi stranki. Veljavo izgubijo tudi vsi pozivi in razpisani naroki.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - fikcija pripoznave zahtevka
Ker je tožena stranka v tem postopku predlagala izvedbo naroka, na katerega kljub temu, da je bila pravilno vabljena, ni pristopila, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sodbo na podlagi pripoznave brez nadaljnjega obravnavanja zadeve.
ZPP člen 408, 408/2, 421, 421/2. ZZZDR člen 105, 105/1.
varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - odločanje o stikih z otrokom - vezanost na tožbeni zahtevek - nedovoljena pritožba - skupno starševstvo
Na podlagi drugega odstavka 408. člena ZPP sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ni vezano na postavljene zahtevke. Na podlagi drugega odstavka 421. člena ZPP sodišče v primeru, če zahtevku za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze ugodi, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki, o tem pa odloči sodišče tudi takrat, če ni postavljen ustrezen zahtevek, če pa je bil postavljen, pa nanj ni vezano.