pripoznava dolga - zastaranje - pretrganje zastaranja
Ugotovitev sodišča, da listina "uskladitev knjigovodskega stanja" predstavlja le prepis stanja terjatev iz poslovnih knjig in da je to listino sestavila in podpisala oseba, ki je bila pooblaščena le za izpis tega stanja iz poslovnih knjig, ne daje podlage za sklep, da je bil s tem dolg pripoznan in pretrgano zastaranje.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - upnik - račun - vsebina predloga za izvršbo
Navedbe, da je upnik garantiral dolžniku sporazumno ureditev zadeve in da "je še vedno odprt rok za dogovor", so povsem nekonkretizirane, saj dolžnik sploh ne pojasni, na kakšen način naj bi se zadeva uredil oz. kaj naj bi se dogovorili. Poleg tega pa dolžnik v ugovoru niti ne trdi, da je z upnikom že dosegel kakšen konkreten dogovor (napr. za odlog plačila - prim. 9. točko 1. odst. 55. čl. ZIZ), kar bi bil edinole utemeljen ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Zgol dejstvo, da naj bi se stranki nekaj dogovarjali (ali, kot trdi dolžnik, da naj bi bil odprt rok za dogovor), še ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo. Upnik je svojega pooblaščenca odvetnika izrecno pooblastil tudi za sprejem izpolnitve od nasprotne stranke, zato je v predlogu upravičen naveden žiro račun upnikovega pooblaščenca, predlog pa ima vse potrebne sestavine, da se izvršba lahko opravi (1. odst. 40. čl. ZIZ)
Praviloma pritožbeno sodišče presoja odločitev sodišča prve stopnje na dan odločanja, to je na dan zadnje glavne obravnave. V konkretnem primeru je sodišče odločilo o reparacijskem zahtevku, nato pa se je temelj zaradi vložene ustavne pritožbe in v posledici odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je razveljavilo odločbo Vrhovnega sodišča RS o reviziji, spremenil po zaključku glavne obravnave (zahtevek za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja varnostniku, ki ni v določenem rok upridobil slovenskega državljanstva, je bil v celoti zavrnjen). Procesni zakon - Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) take situacije izrecno ne rešuje, vendar jo je po zaključku pritožbenega sodišča potrebno upoštevati, ko se odloča o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je sodišče ugodilo denarnemu zahtevku zaradi priznanega obstoja delovnega razmerja za določeno obdobje. Tako je prišlo do procesne situacije, ko je bilo o zahtevku, o katerem je tekel ta individualni delovni spor, že pravnomočno razsojeno, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 12. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. V primeru navedene kršitve pa 2. odst. 354. člena ZPP določa, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in tožbo zavrže. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter tožbo za plačilo nadomestila plače za čas od 1.9.1995 do 6.2.1998 zavrglo.
Leta 1996 gozdna gospodarstva niso bila več upravljalci gozdnih cest, pač pa so za vzdrževanje gozdnih cest zadolžene lokalne skupnosti s prispevkom lastnikov in Republike Slovenije.
zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti - stranka
Ravnanje sodišča glede dokazovanja dejstva, ali je med tožnikom in drugotožencem obstajalo posojilno ali kupoprodajno razmerje, bi lahko predstavljalo kršitev zahteve po enakopravnem obravnavanju strank v dokaznem postopku (1. odst. 5. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), če bi sodišče o obstoju ali neobstoju pravnorelevantnih okoliščin sklepalo samo na podlagi izpovedi ene stranke ali prič, ki bi jih predlagala ena sama stranka. V konkretnem primeru pa ni mogoče trditi, da bi sodišče prve stopnje pravdne stranke obravnavalo neenakopravno, saj je izvedlo dokaz z zaslišanjem vseh pravdnih strank, prvenstveno pa se je oprlo na konkludentna dejanja samega tožnika.
Ker je med udeležencema očitno spor o delitvi nepremičnine v solastnini, saj v spisu ni podatkov o tem, da bi solastno premoženje že sporazumno razdelila, je potrebno opraviti delitev solastne stvari skladno z določbami čl. 118 do 127 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).
Sklad vstopi v pravice preživninskega upravičenca do višine založenega nadomestila, zato od dolžnika ne more zahtevati več, ko je plačal preživninskemu upravičencu. Zaradi tega sklad ne more uspešno predlagati zavarovanja s predhodno odredbo za še nezapadle preživninske zneske.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlogi - terjatve upnikov
Dejstvo, da je terjatev upnika zarubljena v postopku prisilne izterjave dolga po Zakonu o davčnem postopku zaradi poplačila njegovega dolga do Davčne uprave RS, je razlog, ki preprečuje izvršbo za izterjavo te terjatve v izvršilnem postopku.
Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, če iz dokaza izhaja le možnost, da se stranke dogovorijo o zmanjšanju obveznosti, takšnega dogovora pa tožnik ni navajal niti ni predložil dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je do njega res prišlo. Za njegovo ugotovitev bi bil tako potreben dokazni postopek, medtem ko je tožbeni zahtevek utemeljen neposredno na navedbah, zanje pa so predloženi tudi dokazi, tako da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zatrjuje, da upnikova terjatev do njega, temelječa na zakonu, ne obstoji, ker je ustavno sodišče za ta zakon ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo, je takšen ugovor utemeljen.
vpis v zemljiško knjigo - zaznamba spora - dovolitev zemljiškoknjižnih vpisov
Zakon o zemljiški knjigi v 44.členu določa, da se zaznamba dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini ali če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sodni postopek o pridobitvi, spremembi oziroma prenehanju stvarne pravice na nepremičnini pa teče le tedaj, kadar tožeča stranka toži na ugotovitev, da je po zakonu ali na podlagi sodne odločbe pridobila tako pravico na nepremičnini oziroma da je ta pravica prenehala. Samo v primeru, da teče tak (ugotovitveni) postopek, so podani pogoji za zaznambo spora iz 1.odstavka 44.člena ZZK, ki ima učinke tudi zoper osebe, ki so pridobile knjižno pravico po trenutku, ko je bil predlog za zaznambo vložen (45.člen ZZK).
izbris iz sodnega registra - posledica - prekinitev izvršilnega postopka - nadaljevanje postopka
Določba četrtega odstavka 27. člena ZFPPod ima naravo pravne fikcije (neizpodbitne domneve), da so družbeniki izjavo v smislu prvega odstavka 394. člena ZGD podali, zato je osebna odgovornost družbenikov za obveznost družbe, izbrisane po določilih ZFPPod nujna, na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe. Ker zakon kot edini pogoj za opisano osebno odgovornost družbenikov postavlja dejstvo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra po določilih ZFPPod, je nepomembno, ali so družbeniki kakorkoli odgovorni za stanje, ki je pripeljalo do izbrisa družbe, ali ne.
1. Kar se tiče obrazložitve krivde druge toženke, so razlogi sodbe morda res nekoliko skopi, vendar ob upoštevanju splošnega načela odškodninskega prava o krivdni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom (1. odst. 154. čl. ZOR) zadostni. Glede na načelo domnevne krivde tožeča stranka ni bila dolžna dokazovati krivde tožencev, temveč bi morala toženca dokazati, da je škoda nastala brez njune krivde, česar pa v postopku pred sodiščem prve stopnje nista dokazovala. 2. Sodišče prve stopnje je pričo na njeno prošnjo res zaslišalo izven glavne obravnave in kasneje zavrnilo predlog za njeno ponovno zaslišanje, kar ni v skladu z določili ZPP, po katerih se tudi o naroku za izvedbo dokaza obvestijo pravdne stranke (3. odst. 217. čl. ZPP). Pa vendarle pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre zgolj za relativno kršitev določb ZPP, ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe (1. odst. 339. čl. ZPP). 3. Zamudne obresti od nedenarne premoženjske škode je moč priznati le od dne, na katerega je bila premoženjska škoda denarno ovrednotena.
motenje posesti - začasna odredba - pravica do pritožbe - pritožba - pritožba zoper končno odločbo
V skladu z 427. čl. ZPP je postopek v motenjskih pravdah izključno predlagalen s pritožbo kot edinim pravnim sredstvom, vendar ne kot posebnim pravnim sredstvom, kar pomeni, da se sklep o izdaji začasne odredbe v motenjskih pravdah lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo.
ZOR člen 749, 749. Zakon o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 38.
akceptni nalog - mandat
Akceptni nalog je kavzalen pravni akt. Bianko akceptni nalog je zato naročilo, ki je sklenjeno pod razveznim pogojem. Ko dolžnik poravna obveznost iz osnovnega posla, odpade tudi podlaga akceptnega naloga.