Na izvršilni naslov je sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku v celoti vezano, zato ne more presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu.
ugovor po izteku roka - izvršba na podlagi verodostojne listine - delno plačilo - dokazovanje plačila
Dolžnik za pritožbeno navedbo o (dejanskem) plačilu 16. 5. 2023 v znesku 259,97 EUR ne predloži dokaza. Edini dokaz, ki ga je priložil ugovoru po izteku roka, je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, da nepotrjen UPN ne izkazuje izvedenega plačila.
izvršilni stroški - cenitev vrednosti nepremičnine - nadaljnji stroški upnika
Neodgovor upnika na poziv sodišča prve stopnje za izvršilni postopek ne bi imel nobenih negativnih posledic. Če bi upnik podal neutemeljene pripombe na cenitev, bi bila odločitev sodišča prve stopnje enaka. Zato zgolj navedba o strinjanju s cenitvenim poročilom in podano mnenje o pravilnosti cenitvenega poročila ne predstavlja obrazloženih pripomb.
SPZ člen 142, 142/2, 154, 154/3, 154/2-5. OZ člen 365, 369, 369/4, 1034, 1034/2.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - zastavitelj - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - ugasla pravica - hipoteka - zastaranje zamudnih obresti - stečaj dolžnika - pretrganje zastaranja
Celotne dikcije zapisa v zemljiški knjigi, ki se sklicuje na neposredno izvršljiv notarski zapis po 142. členu SPZ in vsebuje zaznambo izvršljivosti terjatve, ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za zaznambo neposredno izvršljivega notarskega zapisa po 142. členu SPZ.
Ugasnitev hipoteke zaradi poteka časa po 5. alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje le pravico zahtevati izbris, formalno pa hipoteka do trenutka izbrisa še vedno obstaja in veže, da je sodišče vezano na hipoteko ter da v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta pridržana zemljiškoknjižnemu oziroma pravdnemu sodišču.
Izhajati je potrebno iz analogne uporabe določbe 1034. člena OZ, da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi nasproti poroku (tu: zastavitelju), če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika. S tem je namreč tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva in tudi zastave za tuj dolg, ki utrjujeta obveznost in povečujeta upnikovo varnost in ga varujeta pred tveganji, če dolžnik svoje obveznosti ne bo hotel ali mogel izpolniti. Analogno uporabo drugega odstavka 1034. člena OZ o poroštvu za zastavo potrjuje argumentacija, da je v več (poroštvu) zajeto tudi manj (zastava).
ZIZ člen 210, 202, 202/1, 202/2, 202/3. OZ člen 260.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - paulijanska tožba (actio pauliana) - oblikovalni tožbeni zahtevek - pravni interes za tožbo
Tožba po 202. členu ZIZ v zvezi z 260. členom OZ je oblikovalna in ne ugotovitvena, zato že iz tega razloga ne drži, da brez predhodnega sklepa o napotitvi na pravdo v tej izvršilni zadevi upnika nista mogla vložiti tožbe. Paulijanska tožba mora namreč vsebovati oblikovalni zahtevek, iz katerega je razvidno, v zvezi s poplačilom katere terjatve je dolžnikovo pravno dejanje brez učinka v razmerju do upnika. Res je bil upnikoma sicer z napotitvenim sklepom določen rok za vložitev tožbe, a je tak rok določen, da se postopek izvršbe po nepotrebnem ne podaljšuje, saj sodišče, če se pravda začne, za sporno terjatev odloži poplačilo. Znesek, ki bi bil namenjen za poplačilo teh terjatev, namreč ostane nerazdeljen in ga za čas do odločitve v pravdi hrani sodišče. Ker pa sta upnika ustrezno tožbo vložila že prej, pa določitev novega roka upnikoma ni bila potrebna. Na vsebino napotitvenega sklepa upnika prav tako nista bila vezana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00070693
ZPP člen 319, 319/2. ZST-1 člen 12.
oprostitev plačila sodnih taks - ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ne bis in idem - spremenjene okoliščine - nova dejstva - dohodkovni in premoženjski cenzus - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Stališče sodišča, da je tudi v postopku odločanja o taksnih olajšavah treba upoštevati načelo ne bis in idem, je sicer pravilno, vendar pa dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je v svojem ponovnem predlogu za taksno oprostitev uveljavljal novo, spremenjeno okoliščino glede na prejšnji predlog, to je blokiran račun. Pravilno dolžnik tudi opozarja, da se je v času od odločanja o prvem predlogu do vložitve novega predloga spremenil premoženjski cenzus, ki ga sodišče v okviru materialnega prava upošteva pri taksnih olajšavah. Podane so torej spremenjene okoliščine, zaradi katerih sodišče predloga za taksno oprostitev ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo dolžnika pozvati k njegovi dopolnitvi s podatki in izjavami iz 12. člena ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00070687
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 375, 375/1, 381. ZIZ člen 17.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - notarski zapis - procesne obresti - neopredelitev do odločilnih dejstev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za izvršbo zavrnilo glede izterjave zakonskih zamudnih obresti (procesnih obresti) od zneska zapadlih pogodbenih obresti z obrazložitvijo, da upnik zanje nima izvršilnega naslova.
Upnik v pritožbi opozarja na točko „Petič“ predloženega notarskega zapisa, v kateri je navedeno, da dolžnik kot zastavitelj v zavarovanje terjatve „…v primeru zamude s plačilom posojila s pogodbenimi zamudnimi obrestmi v višini 2,25% mesečno, z morebitnimi procesnimi obrestmi, ki tečejo od dneva vložitve morebitnega izvršilnega predloga dalje do plačila…“ dovoljuje vpis hipoteke pri svoji nepremičnini. Višje sodišče ob tem ugotavlja, da se sodišče prve stopnje do zapisa v točki „Petič“ notarskega zapisa ni v ničemer opredelilo in ni presodilo, ali in kako tak zapis vpliva na utemeljenost upnikovega zahtevka in možnost izvršbe v zvezi s terjatvijo iz naslova procesnih obresti.
ZIZ člen 167, 178, 178/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 365, 365-2.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - sodni cenilec - odgovor na pripombe - nepremičninska izvršba
Ni utemeljen pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje (s katerim smiselno uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj je sodišče prve stopnje v devetem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, zakaj je štelo, da so dolžnikove pripombe neutemeljene in jim ni sledilo, to je zato, ker je nanje izvedenec ustrezno odgovoril in odgovore ustrezno argumentiral, zato je v celoti sledilo podanim odgovorom cenilca na dolžničine pripombe (natančneje glej odstavke 10 – 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje). Dolžnica zato tudi ne more uspeti z ostalimi obširnimi pritožbenimi navedbami,1 ki vsebinsko predstavljajo zgolj ponovitev njenih pripomb, ki jih je podala na cenitveno poročilo v vlogi z dne 28. 4. 2023 in na katere je cenilec odgovoril, dolžnica pa glede odgovora cenilca ni imela dodatnih pravočasnih pripomb.
izterjava nedenarne terjatve - stiki otroka s staršem - denarna kazen - korist mladoletnega otroka
Dolžnica pritožbeno ne nasprotuje zaključku, da nedenarne obveznosti ni izpolnila. Zaradi slednjega pa je sodišče prve stopnje dolžnici utemeljeno naložilo plačilo denarne kazni. Otrokova korist se namreč v postopku izvršbe glede osebnih stikov oziroma varstva in vzgoje otroka upošteva pri odločanju o odlogu izvršbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070204
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. SPZ člen 124, 124/1. OZ člen 27, 27/1, 52, 55, 55/1, 507, 512, 512/1, 513, 513/3, 516.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovalna začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - kumulativno določeni pogoji - alternativnost pogojev - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - predkupna pravica - zakonita predkupna pravica - pogodbena predkupna pravica - oblika predkupne ponudbe - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - prenos lastninske pravice na nepremičnini - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - ustna oblika - teleološka razlaga
Drži sicer, da mora biti skladno s prvim odstavkom 27. člena OZ v zvezi z 52. členom OZ ponudba za nakup nepremičnine pisna. Po prvem odstavku 27. člena OZ namreč v primeru, če je obličnost predpisana za veljavno sklenitev pogodbe, velja ta oblika tudi za veljavno dajanje ponudbe. Člen 52 OZ pa za sklepanje pogodb pri prenosu lastninske pravice ali ustanavljanju drugih stvarnih pravic na nepremičninah zahteva pisno obliko. Vendar pa višje sodišče soglaša z novejšim stališčem Vrhovnega sodišča RS, da je treba glede vprašanja, kakšne so civilne sankcije, če izjava je izjava volje dana v ustni obliki, tudi v zvezi s ponudbo upoštevati teleološko interpretacijo določbe prvega odstavka 55. člena OZ.
Kljub temu, da je višje sodišče pritožbi ugodilo že zaradi preuranjenosti zaključka sodišča prve stopnje, da je neutemeljen dolžničin ugovor neobstoja upničine terjatve, se v nadaljevanju opredeljuje tudi do pritožbenih navedb glede tistega dela razlogov napadenega sklepa, ki se nanašajo na presojo pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, (alternativno) določenih v drugem oziroma tretjem odstavku 272. člena ZIZ. Ena od predpostavk iz drugega oziroma tretjega odstavka 272. člena ZIZ mora namreč biti za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve skupaj s predpostavko iz prvega odstavka istega člena (to je verjetnim obstojem ali nastankom terjatve) podana kumulativno.
Ob prvem poskusu rubeža dolžnika ni bilo doma, prav tako ga ni bilo doma ob drugem poskusu rubeža, kar pomeni, da sta bila oba rubeža neizvedena. Ker rubež v treh mesecih od dneva prvega poskusa rubeža ni bil uspešen, je sodišče prve stopnje utemeljeno skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZIZ izvršbo na premičnine ustavilo.
podpis pravne osebe - pravni pouk - ustavna pravica do pravnega sredstva
V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na dopolnjenem ugovoru odtisnjena štampiljka dolžnika s firmo in sedežem ter težje berljivim podpisom - parafo, se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. V tem primeru je bil ugovor dolžnika podpisan, četudi na njem ni bilo izrecno navedenega imena in priimka zakonite zastopnice.
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine - negativna dejstva
Dolžnik se utemeljeno sklicuje na svoje ugovorne trditve. Zatrjeval je negativna dejstva, za katera ni mogel ponuditi dokazov, pač pa je dokazno breme za dokazovanje terjatve prešlo na upnika, kar lahko stori zgolj v pravdnem postopku. Ugovor je bil obrazložen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00070697
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/1, 20/2, 20/3. ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 356, 356/1, 356/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - zastaranje obveznosti - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - občasna denarna terjatev - uporabnina - zastaralni rok - nedopustne pritožbene novote
Značaj judikatne terjatve, za katere velja desetletni zastaralni rok, imajo samo tiste obveznosti dolžnika po izvršilnem naslovu, ki so zapadle v plačilo ob sklenitvi oziroma zapadlosti sodne poravnave. Tri letni zastaralni rok tako velja tudi za izterjavo bodočih obrokov uporabnin, ki temeljijo na pravnomočnem izvršilnem naslovu. Za njih torej ne velja deset letni zastaralni rok, kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje.
izterjava nedenarne terjatve - primernost izvršilnega naslova - določljivost predmeta
Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da sodna poravnava v zapisu, da mora dolžnica upniku izročiti fotografije iz družinskih albumov, glede predmetov izročitve ni dovolj določljivo opredeljena, da bi dopuščala zaključek, kaj mora dolžnica upniku izročiti (in v primeru dovoljene izvršbe, kaj mora izvršitelj dolžnici sploh odvzeti). Ker je natančen opis naložene storitve v izvršilnem naslovu ključen in ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, od izvršilnega sodišča pa tudi ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja – je pritrditi pritožbi, da sodne poravnave ni mogoče izvršiti, saj ni mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnica dati ali storiti.
izročitev nepremičnine kupcu - nepremičnina, ki je dom dolžnika - najem nepremičnine - pravni pouk - razveljavitev prodaje nepremičnin - ugotovitev vrednosti nepremičnine - nepravilna vročitev sklepa
Dolžnik, ki je zaradi opustitve zakonsko predpisanega obveznega pravnega pouka zamudil v drugem odstavku 210. člena ZIZ določen 60-dnevni rok za vložitev predloga, da obdrži pravico do najema stanovanja, zaradi tega ne sme trpeti škodnih posledic in ne sme izgubiti pravice do uveljavljanja te pravice. Njegov šele v pritožbi podani predlog je zato treba šteti kot pravočasen, o njem pa bo moralo sodišče prve stopnje odločiti v nadaljevanju postopka.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 44, 44/2. ZPP člen 2, 142, 142/3, 142/4, 143, 339, 339/2, 339/2-14.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vsebina vloge - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - napačno poimenovanje vloge - prekoračitev zahtevka - vročitev s fikcijo - dejansko bivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča dolžnika
Res je dolžnik vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa je že uveljavljeno stališče, da ni pomemben le naslov vloge, pač pa predvsem, kaj hoče stranka z vlogo doseči, in napačno oziroma nepopolno poimenovanje vloge stranki ne more škodovati. Iz pravne teorije in sodne prakse ob tem ni razvidno, da bi bilo utemeljeno razlikovanje med napačnim poimenovanjem vlog, ki jih laično vloži sama stranka, in napačnim poimenovanjem vlog, vloženih preko pooblaščenca, zato dejstvo, da je napačno poimenovano vlogo vložil pooblaščeni odvetnik, stranki ne more iti v škodo in mora sodišče vlogo tudi v takem primeru presoditi glede na njeno vsebino.
Vročitev s fikcijo je veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva.
Sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in ob tem ne preverja resničnosti njihove vsebine. Navedeno se nanaša tudi na podatek o dolžnikovem bivališču, kar pomeni, da sodišče sklep dolžniku vroča na naslov, ki ga je navedel upnik, ne da bi pred tem preverjalo, ali gre za dolžnikov dejanski naslov ali ne, postopanje po 143. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, za kar se zavzema upnik, pa v poštev pride šele po morebitnem neuspešnem poskusu vročitve na naslov, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo.
ZIZ člen 15, 58, 58/4. ZPP člen 105, 105/1, 105/3, 108, 108/1, 336.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obvezne sestavine ugovora - podpis ugovora - vloge - pravna sredstva - ugovor kot pravno sredstvo - obvezne sestavine vloge - podpis vloge - nepodpisana vloga - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - pravilo o vračanju nepopolne vloge - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - nepopoln ugovor zoper sklep o izvršbi - poziv na dopolnitev ugovora - izjema od pravila - restriktivna razlaga izjem - sodna praksa kot pravni vir
Ugovor je sodišče obravnavalo vsebinsko, pritožba pa utemeljeno opozarja, da za to (še) ni imelo pravne podlage, saj je bil ugovor nepopoln (nepodpisan) in kot tak nesposoben za meritorno obravnavo.
Kljub temu, da je ugovor nepodpisan in zato nepopoln, ni mogoče pritrditi upnikovim pritožbenim navedbam, da bi ga moralo sodišče zavreči takoj, brez pozivanja na dopolnitev. Pritožba v tem delu primarno temelji na stališču, da je tudi v ugovornem postopku treba smiselno uporabiti določbo 336. člena ZPP, temu pa ni mogoče slediti. Drži sicer, da je tudi ugovor tako kot pritožba pravno sredstvo, vendar pa se 336. člen ZPP, po katerem se ne uporablja določba 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, izrecno in jasno nanaša samo na pritožbeni postopek. Ker gre za izjemo od splošnega pravila o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, izjeme pa je treba razlagati restriktivno, uporaba 336. člena ZPP v ugovornem postopku glede na njegovo jasno dikcijo ne pride v poštev.
Podlago za poziv k dopolnitvi nepopolnega ugovora predstavlja 108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, popraviti ali dopolniti.
V trenutku vložitve predloga za izvršbo je po sodni poravnavi v plačilo zapadel le prvi obrok, kljub temu pa je upnik izvršbo zahteval zaradi izterjave celotne terjatve, torej tudi še nezapadlega obroka, in sicer na podlagi v sodni poravnavi dogovorjenega pogoja za predčasno zapadlost celotne terjatve. Zapadlost celotne terjatve torej ob ugotovljenem v trenutku vložitve in odločanja o predlogu za izvršbo ni izhajala iz zapisnika o sodni poravnavi, saj je bila odvisna od nastopa bodočega, negotovega dejstva, nastop katerega (in posledično takojšnjo zapadlost celotne terjatve) pa je treba izkazovati s kvalificirano listino, to je z javno ali s po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
Za terjatve iz notarskih zapisov je v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ predvidena možnost poenostavljenega izkazovanja zapadlosti (zgolj z upnikovo enostransko izjavo), medtem ko za izkazovanje zapadlosti terjatve iz sodne poravnave taka možnost zakonsko ni predvidena oziroma ZIZ predvideva izkazovanje zapadlosti izključno s kvalificirano listino.