• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 50
  • >
  • >>
  • 121.
    VSK Sklep I Ip 20/2026
    13.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00091780
    ZIZ člen 192, 210. SPZ člen 65, 100.
    izročitev nepremičnin kupcu - izselitev iz nepremičnine - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - dom dolžnika - solastnina - idealni del nepremičnine - prodaja idealnega deleža
    Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu napačno uporabilo določbo 192. člena ZIZ. Po navedeni določbi sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine naloži dolžniku, da se izseli, vendar le v primeru, ko je predmet izvršbe nepremičnina kot celota. V obravnavani zadevi pa je bil predmet prodaje le dolžnikov idealni delež na nepremičnini do 2/3.
  • 122.
    VSL Sklep II Ip 212/2026
    13.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
    VSL00091935
    ZOKIPOSR člen 2, 2-6, 17, 17/3. ZIZ člen 9, 9/3, 15, 24, 53, 55, 55/1, 56. ZPP člen 7, 212, 224. ZFPPIPP člen 408, 408/1 409, 409/1, 410.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravno nasledstvo - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenika za dolgove družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - dopolnitev ugovora - ugovor po izteku roka - postopek osebnega stečaja nad družbenikom izbrisane družbe - odpust obveznosti dolžnika - rok za ugovor - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - pogoj nekrivde
    ZOKIPOSR torej določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem uveljavitve tega zakona prevzela dolg odgovornega družbenika do upnika na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter so prenehala vsa zavarovanja dolga. Zakoniti prevzem dolga s strani Republike Slovenije z dnem uveljavitve ZOKIPOSR velja pod predpostavko, da upnik tedaj že razpolaga z izvršilnim naslovom zoper družbenika (ali zoper družbo, v povezavi z listino iz 24. člena ZIZ).

    Iz zakonske zahteve po obrazloženosti ugovora izhaja, da mora dolžnik pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo, navesti in zanje predložiti dokaze že v samem rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki mora biti vložen v (prekluzivnem) roku osmih dni od prejema sklepa o izvršbi. Vendar pa se lahko upoštevajo tudi pozneje podane trditve in dokazi, če jih dolžnik znotraj ugovornega roka brez svoje krivde ni mogel ponuditi.

    Nad družbenico B. B. se je dne 20. 10. 2016 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani začel postopek osebnega stečaja, v katerem so bile stečajni dolžnici s sklepom St 000/2016 z dne 12. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 28. 11. 2019, odpuščene obveznosti, ki so nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 20. 10. 2016. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da na podlagi prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje tudi na konkretno obveznost B. B. do upnika, nastalo pred 20. 10. 2016, saj ne gre za nobeno od v zakonu predvidenih prednostnih terjatev. Ob tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi določilo prvega odstavka 409. člena ZFPPIPP, po kateri s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatev v delu, v katerem do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti niso bile plačane, razen terjatev, ki se lahko poplačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja skladno s 410. členom ZFPPIPP.
  • 123.
    VSL Sklep I Ip 2/2026
    11.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00091937
    ZIZ člen 64.
    ugovor tretjega v izvršilnem postopku - izvršba na premičnine - preuranjen ugovor tretjega
    Tretji ima pravico, da verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar pa je to možno šele takrat, ko je ta predmet individualiziran, torej praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja, saj je praviloma s sklepom o izvršbi (kot je to tudi v tem konkretnem primeru) izvršba dovoljena na neopredeljene dolžnikove premičnine in ne na točno določene premičnine, pa čeprav so lokalizirane z naslovom stanovanja na naslovu dolžnika. Predmeti izvršbe v tej zadevi sploh še niso bili zarubljeni in s tem individualizirani, kljub temu, da je izvršitelj že poizkusil opraviti rubež, ki pa zaradi dolžnikove odsotnosti ni bil izveden. Zato je ugovor tretje v trenutku, ko do rubeža in cenitve premičnin še ni prišlo, preuranjen.
  • 124.
    VSC Sklep I Ip 13/2026
    11.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSC00092243
    ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3, 395/4.
    stečajni upravitelj - aktivna legitimacija - izročitev nepremičnin kupcu

    Aktivna legitimacija stečajnega upravitelja izhaja iz drugega do četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP.

  • 125.
    VSL Sklep IV Ip 244/2026
    11.3.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00091927
    ZIZ člen 76, 76/1, 268.
    izvršilni naslov - sodna poravnava - stiki staršev z otrokom - izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo - sprememba izvršilnega naslova - začasna odredba - učinek sklepa o izvršbi - ustavitev izvršbe - nepravnomočnost sklepa o začasni odredbi - namen denarne kazni
    Upnik ne prereka, da je bila v času odločanja sodišča prve stopnje dne 28. 10. 2025 že izdana začasna odredba, ki je spremenila dotedanji način in čas izvrševanja stikov, določen po prejšnjem izvršilnem naslovu, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi v tej izvršilni zadevi. To pa je že zadosten pogoj, da je sodišče prve stopnje uporabilo 76. členu ZIZ, po katerem sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.

    To, da začasna odredba še ni pravnomočna, ne zadrži njene izvršitve, ima pa tudi naravo sklepa o izvršbi. Že zaradi slednjega ne bi hkrati mogla teči dva nasprotujoča si izvršilna postopka.
  • 126.
    VSC Sklep I Ip 49/2026
    11.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00091902
    ZIZ člen 38, 38/5.
    nadaljnji izvršilni stroški - potrebni stroški - stroški izvršitelja

    Upnik utemeljeno opozarja na nekonsistentost, da sodišče šteje stroške v razmerju med upnikom in izvršiteljem kot nujne zaradi zagotovitve kontinuitete dela izvršitelja, nato pa istih stroškov v razmerju med strankama ne šteje kot potrebne za izvršbo po 5. odstavku 38. člena ZIZ.

  • 127.
    VSC Sklep II Ip 54/2026
    11.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00091908
    ZIZ člen 38, 38,5.
    izbris stranke iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - sposobnost biti stranka - pravno nasledstvo

    Dolžnik je bil le 6 dni po predložitvi zadeve sodišču druge stopnje izbrisan iz sodnega registra. Z dnem izbrisa je prenehal obstajati in je izgubil sposobnost biti stranka. Dolžnik tudi nima pravnega naslednika in se postopek nikoli ne bo mogel nadaljevati. Pritožbo je vložila oseba, ki sedaj nima več te pravice, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo.

  • 128.
    VSL Sklep I Ip 50/2026
    11.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00091934
    ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/8, 396, 396/4, 408, 408/5, 410, 410/5.
    osebni stečaj nad dolžnikom - izvršilni naslov - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - pravni interes za pravdo
    Neutemeljeno upnica uveljavlja, da je sklep o preizkusu terjatev, izdan v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom, izvršilni naslov. Odločitev, ki ima naravo izvršilnega naslova, se sprejme kvečjemu v sklepu o končanju postopka osebnega stečaja.

    V primeru, ko je tožnica za uveljavitev svoje terjatve začela pravdni postopek pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki se je končal z izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja pa je bila tožničina terjatev priznana in je bil tudi izdan sklep o odpustu obveznosti, ki na tožničino terjatev ne učinkuje, se določbi prvega in osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP smiselno uporabita tako, da ima upnik lahko še vedno pravni interes za uveljavitev te terjatve v pravdi, ravno zato ker v postopku osebnega stečaja ne more pridobiti izvršilnega naslova.
  • 129.
    VSC Sklep II Ip 48/2026
    11.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00092071
    ZIZ člen 115, 115/1.
    prenos terjatve v izterjavo - sklep o rubežu terjatve - pravnomočnost sklepa

    Pri izdaji sklepa o prenosu zarubljene denarne terjatve v izterjavo sodišče ne ugotavlja, ali dolžnikovi dolžniki imajo poravnane oziroma zapadle obveznosti do dolžnika, kar je vsebina pritožbe. Relevantna je samo ugotovitev, ali je sklep o rubežu denarne terjatve postal pravnomočen.

  • 130.
    VSC Sklep I Ip 31/2026
    11.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00092072
    ZIZ člen 38, 38/5.
    stroški izvršitelja - delo izvršitelja - nadaljnji izvršilni stroški

    Ob neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah je sodišče prve stopnje pravilno štelo upnikove stroške z delom izvršitelja kot potrebne za izvršbo v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ in jih je utemeljeno naložilo v plačilo dolžniku.

  • 131.
    VSL Sklep I Ip 254/2026
    11.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00091941
    ZIZ člen 23, 23/2, 41, 41/2, 41/2-2.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - zavrženje predloga - verodostojna listina - posojilna pogodba - neodpravljiva pomanjkljivost
    Če se je upnik v predlogu za izvršbo skliceval na verodostojno listino pod kataloško številko 8, kar pomeni verodostojno listino po drugih zakonih, hkrati pa verodostojno listino označil kot "posojilna pogodba", te pomanjkljivosti v nadaljevanju ni mogoče sanirati: pogodba kot taka namreč ne pomeni verodostojne listine, upnik pa bo lahko za njeno realizacijo sprožil pravdo. Če je upnik napačno označil verodostojno listino in sicer razpolaga z listino, ki ustreza pogojem iz ZIZ, zaradi zavrženja prvotnega predloga ni izključena ponovna vložitev predloga za izvršbo.
  • 132.
    VSM Sklep I Ip 136/2026
    10.3.2026
    DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00091346
    ZDPN-2 člen 5, 14, 14/2. ZIZ člen 196, 197, 197/1, 197/1-2, 198.
    prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - davek na promet nepremičnin - zavezanec za davek - odmera davka - pristojnost davčnega organa - plačilo davka na promet nepremičnin - prekoračitev pooblastil sodišča - oprostitev položitve kupnine
    Pritrditi je pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo pooblastilo, ko je samo odmerilo davek. To je v izključni domeni davčnega organa (drugi odstavek 14. člena ZDPN-2). Sodišče je dolžno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za nastanek davčne obveznosti, kot vrsto nepremičnine, davčni status udeležencev, in na podlagi teh dejstev pridobiti odločbo o odmeri davka na promet nepremičnin od davčnega organa. Šele na podlagi pravnomočne odločbe davčnega organa, v kateri je določen točen znesek davka, sodišče kupcu (v obravnavanem primeru edinemu upniku oproščenemu položitve kupnine) naloži plačilo davka.
  • 133.
    VSL Sklep I Ip 245/2026
    10.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00091933
    ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/2-2, 12/3.
    predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
    Osebni podatki družinskih članov stranke so obvezna sestavina predloga za oprostitev plačila sodnih taks. V trditveno podlago predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti).
  • 134.
    VSC Sklep IV Ip 1/2026
    5.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00092179
    ZIZ člen 21, 55.
    stroški preživljanja - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova
    Izvršilno sodišče samo vsebinsko ne more odločati o tem, ali so bili določeni izredni stroški dejansko potrebni za preživljanje otroka, kot to določa prvi odstavek 199. člena DZ, saj takšna presoja presega njegove pristojnosti in je pridržana izključno pravdnemu sodišču. Ker izredni stroški v izvršilnem naslovu niso določno opredeljeni, terjatev ni nesporno ugotovljena in zato ni primerna za izvršbo.
  • 135.
    VSL Sklep I Ip 1402/2025
    4.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00091382
    ZIZ člen 20a, 20a/1, 21.
    izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - pogodbena kazen za zamudo - vinkulacija zavarovalne police - soglasje z neposredno izvršljivostjo - stroški - akcesornost pogodbene kazni - pripadki
    Sodišče prve stopnje je zmotno razlagalo besedno zvezo oziroma klavzulo "z vsemi pripadki in stroški” kot soglasje za neposredno izvršljivost tudi glede pogodbene kazni. Pogodbena kazen ni strošek iz naslova posojila. Pogodbena kazen je sicer akcesorna obveznost, vendar je akcesorna nedenarni in ne denarni terjatvi - v tem primeru torej obveznosti izročitve vinkulacije, saj pogodbena kazen za neizpolnitev ali zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti niti ne more biti dogovorjena. Iz tega razloga je tudi ni mogoče šteti kot pripadek denarni obveznosti iz naslova posojila. Sodišče prve stopnje je soglasje z neposredno izvršljivostjo v danem primeru zato neupravičeno razširilo na izterjevano pogodbeno kazen.
  • 136.
    VSL Sklep I Ip 1403/2025
    4.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00091355
    ZIZ člen 20a, 21, 21/2.
    izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - pogodbena kazen za zamudo - določljivost obveznosti - posojilna pogodba na odpoklic - odstop od kreditne pogodbe
    Soglasje o neposredni izvršljivosti notarskega zapisa učinkuje za terjatev/obveznost, ki je z notarskim zapisom določena ali vsaj določljiva, le če so potrebne nadaljnje ugotovitve, notarski zapis ne more biti izvršilni naslov. Štetje dni zamude in preprosta matematična operacija množenja teh dni z dnevno določeno zamudno kaznijo ne pomenijo ugotavljanja kakšnega dejanskega stanja, kar v izvršilnem postopku ne bi bilo dopustno.

    V neposredno izvršljivem notarskem zapisu je sicer resda uporabljen izraz odstop, vendar pa je v tretjem členu Sporazuma o zavarovanju uporabljen izraz odpoklic (z "možnostjo odpoklica") in takšna oblikovalna pravica upnika je bila v posojilni pogodbi tudi dogovorjena. To izhaja iz dogovorjene posledice, in sicer (takojšnje) zapadlosti v plačilo celotne še neplačane obveznosti.
  • 137.
    VSL Sklep I Ip 1430/2025
    4.3.2026
    DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00091929
    ZDavP-2 člen 12, 12/4, 59, 59/1. ZDoh-2 člen 15, 17, 18, 19, 34, 35, 38, 80, 81. ZIZ člen 17, 20. OZ člen 280, 280/1.
    sodna poravnava kot izvršilni naslov - mesečna renta - davek - dohodnina - davčni odtegljaj - bruto in neto znesek - pravilna izpolnitev obveznosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - kogentni pravni predpis
    Na podlagi prvega odstavka 280. člena OZ mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik. V primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, in je zavezanec za izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova oseba, ki se po 12. členu ZDavP-2 šteje za plačnika davka, je glede na navedeno določbo OZ, ob upoštevanju kogentne davčnopravne zakonodaje, tako obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje. Plačilo davčnega odtegljaja je pravzaprav plačilo upniku oziroma natančneje za upnika (samo ne njemu na račun, ampak zanj državi). Če gre za obdavčljiv dohodek, tožniku sodišče torej prisodi bruto znesek, vendar pa zaradi davčne obveznosti in zakonsko predvidenega načina plačevanja davka prek plačnika davka (toženca) v neposredno razpolaganje lahko dobi le zmanjšan (neto) znesek.
  • 138.
    VSL Sklep I Ip 1390/2025
    4.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00091379
    ZIZ člen 21. KZ člen 228, 228/1.
    izvršilni naslov - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - nezakonita vselitev - izročitev in izpraznitev nepremičnine - naložitev obveznosti - kazenska sankcija - pogojna obsodba s posebnim pogojem - primernost izvršilnega naslova - zaporna kazen - preizkusna doba - sodna izvršba
    Konkretna pravnomočna kazenska sodba ne more predstavljati izvršilnega naslova za izpraznitev in izročitev dela konkretne nepremičnine, kot je zahteval upnik v predlogu za izvršbo. Primarno že iz razloga, ker je kazensko sodišče izpraznitev stanovanja oziroma prostorov nepremičnine na naslovu Ulica 11 določilo zgolj kot dodatni pogoj v okviru izrečene pogojne obsodbe z določeno štirimesečno mesečno zaporno kaznijo in torej ne gre za kakšno samostojno naložitev dolžnega ravnanja oziroma za samostojno obligacijo, ki bi jo bilo mogoče prisilno izvršiti v civilnem izvršilnem postopku. Povedano še drugače, dolžnost izpraznitve stanovanja oziroma prostorov se nanaša izključno na določeno kazen v okviru za storjeno kaznivo dejanje dolžniku (tam obdolžencu) izrečene pogojne obsodbe, zato ji je mogoče pripisati le kazenskopravne, ne pa tudi civilnopravnih učinkov. Navedeno pomeni, da ima neizpolnitev (tudi) navedenega dodatnega pogoja (poleg izpolnitve prvega pogoja, to je opustitve storitve novega kaznivega dejanja v preizkusni dobi dveh let) lahko le kazenskopravno posledico spremembe pogojne obsodbe v nepogojno oziroma izrek določene štirimesečne zaporne kazni, zmotno pa je upnikovo stališče, pri katerem vztraja tudi v pritožbi, da lahko že na podlagi takšnega, v pogojni kazenski obsodbi določenega dodatnega pogoja od dolžnika zahteva izpraznitev in izročitev nepremičnine v smislu samostojne obligacije, oziroma, da lahko, če obdolženec (sedaj dolžnik) navedenega prostovoljno ne izpolni, zoper njega neposredno zahteva dovolitev civilne izvršbe.
  • 139.
    VSC Sklep II Ip 42/2026
    4.3.2026
    SODNE TAKSE
    VSC00091900
    ZST-1 člen 11, 11/3.
    oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe

    Sodna taksa za ugovor po plačilnem nalogu znaša 55,00 EUR. Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi lahko bil dolžnik kot pravna oseba oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj za oprostitev plačila sodnih taks po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.

  • 140.
    VSC Sklep I Ip 43/2026
    4.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00091901
    ZPP člen 339, 339/2.
    zamudne obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe

    V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je delno ugodilo ugovoru zaradi zastaranja neprave judikatne terjatve, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od posameznega zneska od zapadlosti (med 10. 10. 2004 in 10. 3. 2005) do 21. 7. 2022, kar je tri leta pred vložitvijo predloga (7. točka obrazložitve sklepa). Ta del obrazložitve bi se lahko kril z opisom obresti v izreku "za čas do 21. 7. 2022", vendar je hkratni znesek vseh kapitaliziranih obresti 2.022,39 EUR v izreku v nasprotju z obrazložitvijo ter za zavrnitev celotnega zneska obresti ni razlogov.

  • <<
  • <
  • 7
  • od 50
  • >
  • >>