Dolžnost vseh družb in podjetnikov pri vodenju poslovnih knjig v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi je opredeljena tudi v 54. členu ZGD-1. Ker gre v konkretnem primeru za sporni račun, ki ga je 01. 04. 2009 izstavila sama tožena stranka, ki je prav tako zavezana k spoštovanju kogentnih predpisov in Slovenskih računovodskih standardov pri izstavljanju tovrstnih knjigovodskih listin, bi verodostojnost tako izstavljene knjigovodske listine lahko izpodbila samo z argumentiranimi in dokazno podprtimi ugovori.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL0064590
OZ člen 82, 82/2, 83. ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/1, 286b. ZZavar člen 219, 222.
dejavnost zavarovalniškega posredovanja – razlaga pogodbe
Glede na to, da je bilo mogoče vsebino pogodbenega dogovora ugotoviti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu iz 2. odstavka 82. člena OZ, nadaljnja razlaga po 83. členu OZ ne pride v poštev.
Tožnik je pravni interes v socialnem sporu, v katerem je izpodbijal dokončno odločbo toženca v zvezi z začasno odločbo toženca, s katero mu je bila priznana pravica do starostne pokojnine, izkazoval le do izdaje dokončne in pravnomočne odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine, ki je nadomestila začasno odločbo. Ker od pravnomočnosti te odločbe dalje svojega pravnega položaja v sporu ne more več izboljšati, nima več pravnega interesa za izpodbijanje začasne odločbe.
konkurenčna prepoved - odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninskega delikta - škoda - izgubljeni dobiček
Toženec je opravljal konkurenčno dejavnost v času, ko je bil še zaposlen pri tožeči stranki, tožeči stranki pa je zaradi njegovih ravnanj nastala škoda. Povračilo te škode utemeljeno zahteva v individualnem delovnem sporu, pri čemer je njen odškodninski zahtevek utemeljen v višini izpadlih prihodkov zaradi odpovedi pogodb o poslovnem sodelovanju, do katerih je prišlo zaradi ravnanja toženca.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust
Tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, ni odgovorila. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je tožba sklepčna, utemeljeno izdalo zamudno sodbo in tožnici priznalo regres za letni dopust za leto 2010, do katerega je po lastnih navedbah v tožbi upravičena.
ZPIZ-1 člen 275, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 192.
vrnitev preplačila - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - obročno plačilo - prosti preudarek
O načinu povrnitve ugotovljenega preplačila je tožena stranka odločila v skladu s svojo pristojnostjo, tožnici je omogočila brezobrestno obročno odplačilo v šestih mesecih od prejema prvostopenjske odločbe. V kolikšni meri in na kakšen način bo tožena stranka še nadalje upoštevala tožničine predloge za obročno odplačevanje oz. spremembo načina, višine ali obdobja vrnitve preplačila, je v njeni prosti presoji, sodišče ustreznosti takšne odločitve ne more presojati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - dokazni postopek - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker se ni opredelilo do tožnikovih navedb, da ni storil v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga očitane kršitve, in do dokazov, ki jih je v utemeljitev teh navedb predlagal.
brezposelna oseba - izbris iz evidence brezposelnih oseb - izostanek s svetovalnega razgovora
Ker je tožnik neupravičeno izostal s svetovalnega intervjuja (češ da je obiskal zobozdravnika, česar njegova zobozdravnica ni potrdila), ga je tožena stranka utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
Pritožbene navedbe o tem, da so zaslišane priče v prvotnem postopku izpovedovale predvsem o uživalnem stanju in ne o dobri veri tožnikov, niso relevantne, saj bi dobro vero moral izpodbiti toženec, ki pa mu ta poskus v dosedanjem postopku ni uspel in k drugačnim ugotovitvam kot že omenjeno ne bi prispevala niti izpoved J. H. (nov dokaz). Njena izpoved namreč v luči celotnega postopka ne bi pomenila, da je tožnik vedel, da podarjeno zemljišče, ki ga že vse od daritve uživa, po katastrskih načrtih ni njegovo.
regulacijska začasna odredba – motenje posesti – vzpostavitev prejšnjega stanja že v roku 24 ur
Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje za zaključek, da tožniku ne nastaja nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, niti mu ne grozi takšno nasilje, da bi bila potrebna izdaja ureditvene začasne odredbe z vzpostavitvijo prejšnjega stanja že v roku 24 ur. Upoštevati je potrebno tudi, da gre za pravdo zaradi motenja posesti, v teh pravdah pa mora sodišče že po zakonu paziti na to, da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti.
duševno zdravje – pridržanje – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – prisilna hospitalizacija
Udeleženec je nekritičen do svojega stanja ter odklanja zdravljenje, kar pa predstavlja nevarnost predvsem za njegovo življenje in zdravje, te nevarnosti pa brez stalnega nadzora in stalnega vodenja ne bi bilo mogoče odpraviti. Tako izvedenec kot lečeči zdravnik sta tudi potrdila, da druge oblike pomoči v danem primeru niso mogoče, ker je zdravljenje na varovanem oddelku bolnice resnično potrebno. Nasprotna pritožbena izvajanja tudi ob tehtanju ustavno varovanih osebnostnih pravic udeleženca, kot so pravica do osebne svobode, pravica do varstva duševne integritete in pravica do prostovoljnega zdravljenja, zato niso utemeljena.
Prodajalčeva izpolnitev ima namreč značilnost izpolnitve s pravno napako, če ne zagotovi, da so v trenutku, ko kupec vloži zemljiškoknjižni predlog za vpis (vknjižbo) lastninske pravice v njegovo korist, izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe te pravice v korist kupca.
sporazumna razveza zakonske zveze – pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze – sporazum o preživljanju otrok
Pritožbeno sodišče glede na podatke spisa (doslej izkazane potrebe otrok) ugotavlja, da z dogovorjeno preživnino res ni primerno poskrbljeno za preživljanje otrok, zato sporazum o preživljanju ni v največjo korist otrok predlagateljev (glede na doslej znane materialne in pridobitne zmožnosti staršev s sporazumom o preživnini breme preživljanja tudi ni bilo ustrezno porazdeljeno med njima). Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji za sporazumno razvezo.
Delodajalcu, ki zaradi poškodbe zaposlenega plača nekoga, da opravi delo, ki bi ga sicer opravil zaposleni, naše pravo ne priznava pravice uveljavljati odškodninske zahtevke proti odgovorni osebi oziroma njegovi zavarovalnici.
neupravičena uporaba skupnega dela stavbe v solastnini – aktivna legitimacija – solidarnost upnikov – dogovor upnikov o solidarnosti na podlagi tožbe
S postavljenim tožbenim zahtevkom na plačilo uporabnine zaradi neupravičene uporabe skupnega dela stavbe so si tožeče stranke (solastnice stavbe) izbrale način poplačila svoje terjatve. Zadovoljile so se s tem, da vsaka od njih lahko prejme od tožene stranke celotni znesek, druge pa torej ničesar, nato pa šele med seboj napravijo obračun in si plačani znesek dogovorno razdelijo. V bistvu gre za s tožbo dogovorjeno solidarnost upnikov – v skladu z določbo 425. člena ZOR.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – posebno premoženje – delež na skupnem premoženju
Da premičnine in nepremičnine sodijo v skupno premoženje pravdnih strank, izhaja iz ugotovitve, da so bile nabavljene tekom trajanja zunajzakonske skupnosti ter posledica skupnega prispevka partnerjev: tožničinega predvsem v skrbi za otroke in gospodinjstvo, toženčevega pa v večjem finančnem prispevku. Dejstvo, da je toženec v nakup parcel in pohištva vložil znatno več denarja kot tožnica oziroma da je kupljene nepremičnine plačal iz svojih prihrankov kot posebnega premoženja, ne pomeni, da te nepremičnine in premičnine predstavljajo njegovo posebno premoženje.
Pravilo compensatio lucri cum damno v povezavi s pravilom o popolni odškodnini terja, da se od tržne vrednosti izropanja državnega granita v razsutem stanju odštejejo stroški predelave.
Tožeča stranka je sklenjeno pogodbo štela za darilno pogodbo in je sodišče prve stopnje pravno zmotno opredelilo navedeno pogodbo za preužitkarsko, s čimer je preseglo trditveno podlago stranke.