Namen sodnih taks kot ene izmed obveznih dajatev, s katerimi država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih funkcij je tudi v tem, da stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča. Iz tega sledi, da so takse predpisane (1) ne le zaradi zagotavljanja procesne discipline, ampak (2) tudi iz fiskalnih razlogov. Zato pravočasno plačilo predpisane takse na račun sodišča, ki je sprva bilo pristojno za odločitev o sporu, kasneje pa je postalo pristojno drugo sodišče, ne daje podlage za uporabo 3. odstavka 105.a člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 34, 34/2, 39, 53, 53/3, 156, 157, 187, 203, 203/1, 259. ZMEPIZ člen 5, 5/1, 8, 57. Temeljni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1964) člen 22, 125, 126, 126/1, 129, 129/3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1957) člen 27, 49.
Posledica izpolnitve vseh pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni avtomatična pridobitev pravice, pač pa je ta pogojena s predhodno vloženo zahtevo za pridobitev pravice. Do dneva prenehanja zavarovanja se ugotavljajo tožnikova pokojninska doba in vsi ostali pogoji, določeni v 36. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Datum uveljavljanja pravice do pokojnine pa je relevanten pri ugotavljanju, katero najugodnejše povprečje plač se upošteva pri izračunu pokojninske osnove.
vpis po uradni dolžnosti - stanje vpisov – začetek zemljiškoknjižnega postopka – nedovoljenost vpisa
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o vpisu, če zakon za posamezne vrste vpisov ne določa drugače.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov
Glede na to, da je imel tožnik možnosti enakega operativnega obravnavanja v Sloveniji, njegova odločitev za zdravljenje v tujini ni bila medicinsko utemeljena. Iz tega razloga je tožena stranka pravilno odločila, da se tožniku ne odobri zdravljenje v tujini oz. da se ne povrnejo stroški za že izvršene zdravstvene storitve v tujini.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov – neplačilo najemnine in stroškov – opomin pred tožbo - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Za obstoj krivdnega odpovednega razloga iz 4. točke prvega odstavka 103. čl. SZ-1 je odločilno, da kršitev v roku iz opomina pred tožbo, sestavljenega v skladu s tretjim odstavkom čl. 103 SZ-1, ni bila odpravljena.
plačilo za delo - gotovinsko izplačilo - posojilna pogodba
Tožnik je znesek, ki ga vtožuje (in tudi ostale, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno), prejel ter prejem gotovine potrdil z lastnoročnim podpisom. Prejeti zneski ustrezajo ustnemu dogovoru glede plačila 10 % od prometa v posameznem mesecu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za gostinstvo in turizem Slovenije člen 68.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnica v spornem obdobju živela v Ljubljani in se iz Ljubljane vozila na delo, je tožnici dolžna povrniti stroške prevoza na delo in z dela do Nove Gorice (kjer je tožnica po lastnih navedbah prebivala in kjer je imela prijavljeno stalno prebivališče).
ZDR člen 8, 8/1, 13, 14, 47. OZ člen 45, 45/1, 86, 86/1. ZDSS-1 člen 49. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti člen 31.
sprememba pogodbe o zaposlitvi - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - ničnost - izpodbojnost - splošni akt - akt o sistemizaciji delovnih mest
Sindikat pri toženi stranki bi lahko v zvezi z zatrjevanimi nepravilnostmi pri sprejemu pravilnika o sistemizaciji delovnih mest tožene stranke sprožil kolektivni delovni spor. Ker tega ni storil, tožeče stranke (delavci tožene stranke) v individualnem delovnem sporu ne morejo uveljavljati nezakonitosti pravilnika (splošnega akta oziroma akta o sistemizaciji delovnih mest) zaradi nepravilnosti v postopku sprejema, ampak se pravilnik šteje za veljavnega. Ugovor, da so nove pogodbe o zaposlitvi, ki temeljijo na tem splošnem aktu, nične, tako ni utemeljen.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik z (sedaj že pravnomočno) odločitvijo na izstavitev zemljiškoknjižne listine pridobil (številne) nepremičnine od druge toženke s pogodbo, ravno v zameno, da (je) bo preživljal drugo toženko in njene otroke (tudi mld. S.), kar utemeljuje materialnopravni sklep, da na njegovi strani ni nastalo nikakršno prikrajšanje zaradi preživljanja S..
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0065932
SZ člen 117, 118. ZPP člen 319.
pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – slamnati kupec – navidezna pogodba – subjektivne meje pravnomočnosti – ničnost – pridobitev lastninske pravice – tožba na ugotovitev lastninske pravice – lastninska tožba
Po določbi 118. člena SZ so s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe po tem zakonu, kupci prevzeli vse pravice in obveznosti, kot so jim imeli lastniki stanovanj, pri čemer je zakon izhajal iz dejstva, da večina stanovanj v času privatizacije še ni bila vpisana v zemljiški knjigi. S sklenitvijo prodajne pogodbe z dne 10. 12. 1991 je bil zato položaj toženke izenačen s položajem lastnika stanovanja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066601
URS člen 24. ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 23, 23/5, 125, 156, 156-5. ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66, 32, 32/7, 32/7-d, 235, 235/4. ZPrCP člen 26.
Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 12, 15.
hitrost vožnje - merilniki hitrosti - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - kršitev materialnih določb zakona - sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila - voznik začetnik - javnost sojenja - ustna obravnava
Glede javnosti sojenja so v skladu s 24. členom Ustave javne sodne obravnave, pri čemer je za razliko od kazenskega postopka v postopku zaradi prekrškov ustna obravnava in javna razglasitev odločitve bolj izjema kot pravilo.
Poleg kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljena, storilcu na podlagi določbe 5. odstavka 23. člena ZP-1 ni dopustno izreči tudi stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, tudi če sodišče hkrati ne odloči o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spor iz avtorske pravice
Tožeča stranka v tožbi uveljavlja plačilo storitev asistenta maskerja na podlagi podjemne pogodbe in sicer za čas devetih tednov, ker je tožena stranka po podpisu pogodbe od nje neupravičeno odstopila. Zato ji mora na podlagi določil 648. člena OZ izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki ji niso nastali, ker je bila pogodba razdrta. Navedeno kaže, da tožeča stranka s tožbo ne zahteva plačila za izdelano avtorsko delo, zato spora ni moč obravnavati kot spor iz avtorske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0063366
ZPP člen 7, 190, 190/1, 212, 324, 324/4, 496. OZ člen 101, 101/2, 125, 125/2. ZGD-1 člen 580, 580/6, 618, 618/2.
ugovor neizpolnjene pogodbe – odtujitev terjatve med pravdo – pridobitev terjatve z univerzalnim pravnim nasledstvom – sprememba tožeče stranke – sodba s polno obrazložitvijo
Dejstvo, da je tožeča stranka odtujila terjatve, o katerih teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Ob ugotovljenem dejstvu, da se je prevzemnik terjatve med pravdo tudi pripojil k tožeči stranki (odstopnici terjatve), pa je tožeča stranka (ponovno) postala materialnopravna imetnica terjatve zoper toženo stranko. Ker se tožeča stranka med pravdo ni spremenila, tudi niso bili podani razlogi za prekinitev postopka in pritožba v to smer ni utemeljena.
Pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je podan le v dveh primerih: a) ko je dokazna ocena napačna in b) ko pritožnik uveljavlja dovoljeno pritožbeno novoto. V vseh ostalih primerih gre v resnici za pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka – te pa mora pritožnik uveljavljati v skladu s procesnimi standardi ZPP.
Temeljna razlika med institutom (ne)veljavnosti darilne pogodbe na eni ter vrnitve darila na drugi strani je, da se je treba pri prvem vprašati po tem, ali so bile v sklenitveni fazi pogodbe podane dejanske okoliščine, zaradi katerih pogodba ni veljavna, vrnitev darila pa je po drugi strani pravna posledica, ki izhaja iz dejanskih okoliščin, ki so nastopile kasneje – ko je bil posel že sklenjen, obveznosti pa izpolnjene. Te okoliščine ne pomenijo, da je bil posel neveljaven. Vrnitev darila je utemeljena na posebnih pravilih, ki splošno zgradbo pravnega posla presegajo. Pritožbene trdite, da bi morala tožnica na podlagi 84. člena ZZZDR uveljavljati ničnost oziroma neveljavnost darilne pogodbe, so zato pravno napačne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069443
OZ člen 190, 198, 618. ZPP člen 8, 213, 213/2.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - prenehanje najemne pogodbe – pravni naslov – uporabnina – zavrnitev dokaznega predloga – dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave.
Prvostopenjsko sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov.
Ni mogoče mimo dejstva, da je vzrok tožničinih poškodb, ki jih je utrpela pri padcu v notranjost vodovodnega jaška, ko je stopila na pokrov jaška, in v posledici katerih obtožuje odškodnino v obravnavani zadevi, nevzdrževanje pokrova vodovodnega jaška, v katerem se nahaja vodomer. Ker se le-ta nesporno nahaja na tožničinem vrtu ob njeni hiši, druga toženka ni dolžna vzdrževati jaška s pokrovom. Kolikor pa gre za nevarno stvar (zaradi dotrajanih nosilcev pokrova vodomernega jaška), pa druga toženka ni imetnica te nevarne stvari, temveč je to sama tožnica (saj se vodomerni jašek nesporno nahaja na njenem (oziroma formalno moževem) zemljišču).
Sodišče prve stopnje bi se moralo dokazno opredeliti ne le do zadnje izpovedbe tožeče stranke, temveč tudi do njegovih drugačnih izpovedb pri predhodnih zaslišanjih. Ker tega ni storilo je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP.
Sodišče je natančno obrazložilo, kakšne so bile stopnice, da so bile obložene s PVC materialom, brez ograje, strme, na vrhu slabo osvetljene. Sodišče pa je tudi prepričljivo ugotovilo, da je v času, ko je bila tožnica na obisku pri K. R., Š. K. te stopnice umila, zato so bile mokre in spolzke. Vse to pa je sodišče zaključilo tudi po opravljenem ogledu, na takšne zaključke, ki izhajajo tudi iz zapisnika o ogledu, pa tožena stranka ni imela pripomb.
V 3. odstavku 86. člena ZPP je določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba se ne nanaša le na izredna pravna sredstva pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, temveč na postopke z vsemi izrednimi pravnimi sredstvi, kar je tudi obnova postopka.