Ni mogoče mimo dejstva, da je vzrok tožničinih poškodb, ki jih je utrpela pri padcu v notranjost vodovodnega jaška, ko je stopila na pokrov jaška, in v posledici katerih obtožuje odškodnino v obravnavani zadevi, nevzdrževanje pokrova vodovodnega jaška, v katerem se nahaja vodomer. Ker se le-ta nesporno nahaja na tožničinem vrtu ob njeni hiši, druga toženka ni dolžna vzdrževati jaška s pokrovom. Kolikor pa gre za nevarno stvar (zaradi dotrajanih nosilcev pokrova vodomernega jaška), pa druga toženka ni imetnica te nevarne stvari, temveč je to sama tožnica (saj se vodomerni jašek nesporno nahaja na njenem (oziroma formalno moževem) zemljišču).
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5. ZGO-1 člen 82, 85.
objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – odškodninska odgovornost delodajalca - odgovorna oseba za varnost in zdravje pri delu
Aluminijasta cev, četudi meri v raztegnjenem stanju 5 metrov, sama po sebi ni nevarna stvar. Nevarna v smislu drugega odstavka 131. člena OZ tako ni stvar, ki bi taka postala šele z nepravilno uporabo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0063366
ZPP člen 7, 190, 190/1, 212, 324, 324/4, 496. OZ člen 101, 101/2, 125, 125/2. ZGD-1 člen 580, 580/6, 618, 618/2.
ugovor neizpolnjene pogodbe – odtujitev terjatve med pravdo – pridobitev terjatve z univerzalnim pravnim nasledstvom – sprememba tožeče stranke – sodba s polno obrazložitvijo
Dejstvo, da je tožeča stranka odtujila terjatve, o katerih teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Ob ugotovljenem dejstvu, da se je prevzemnik terjatve med pravdo tudi pripojil k tožeči stranki (odstopnici terjatve), pa je tožeča stranka (ponovno) postala materialnopravna imetnica terjatve zoper toženo stranko. Ker se tožeča stranka med pravdo ni spremenila, tudi niso bili podani razlogi za prekinitev postopka in pritožba v to smer ni utemeljena.
Sodišče je natančno obrazložilo, kakšne so bile stopnice, da so bile obložene s PVC materialom, brez ograje, strme, na vrhu slabo osvetljene. Sodišče pa je tudi prepričljivo ugotovilo, da je v času, ko je bila tožnica na obisku pri K. R., Š. K. te stopnice umila, zato so bile mokre in spolzke. Vse to pa je sodišče zaključilo tudi po opravljenem ogledu, na takšne zaključke, ki izhajajo tudi iz zapisnika o ogledu, pa tožena stranka ni imela pripomb.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – načelo formalnosti – ovire za vpis – stanje zemljiške knjige
Zemljiškoknjižno sodišče presoja, ali je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige. Zemljiškoknjižno sodišče pa lahko zavrne zemljiškoknjižni predlog, če iz stanja zemljiške knjige izhaja kakšna ovira za vpis. Iz stanja zemljiške knjige ne izhaja, da je Občina Bled postala lastnik nepremičnine parc. št. 1144/26 k.o. X., na podlagi zakona. Ker to dejstvo ne izhaja iz stanja zemljiške knjige, ga zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o predlogu ne more upoštevati.
odgovornost prodajalca za stvarne napake – škoda zaradi zaupanja - rok za sodno uveljavitev zahtevka
Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za škodo zaradi zaupanja mora biti izpolnjena med ostalim tudi predpostavka sodne uveljavitve zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069443
OZ člen 190, 198, 618. ZPP člen 8, 213, 213/2.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - prenehanje najemne pogodbe – pravni naslov – uporabnina – zavrnitev dokaznega predloga – dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave.
Prvostopenjsko sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 338, 338/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 353.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožnica je utrpela nepremoženjsko škodo, in sicer duševne bolečine zaradi kršitve njegove pravice do zdravega življenjskega okolja, ki presega običajne meje (72. člen Ustave RS ter tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)).
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066600
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 2, 2/2, 68, 90, 90/1, 114, 114/4, 157, 157/3. ZVCP-1 člen 46, 46/7, 134, 234. ZPrCP člen 58, 58/7.
pravica do poštenega sojenja - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obdolženca - zaslišanje obdolženca - obramba z zagovornikom - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - načelo materialne resnice - prometna nesreča - povzročitev prometne nesreče - prednost na križišču - meje sankcioniranja prekrškov - časovna veljavnost zakona - milejši predpis - uporaba milejšega zakona
Sodelovanje pri procesnih dejanjih v postopku o prekršku je odvisno od tega, ali je obdolženec podal takšno zahtevo v smislu 1. odstavka 90. člena ZP-1.
Pritožbeno sodišče je po ugotovitvi, da so v ZPrCP za obravnavani prekršek za konkretnega storilca predpisane milejše sankcije, dejanje, kot je opisano v izreku sodbe sodišča prve stopnje, pravno opredelilo kot prekršek po 7. odstavku 58. člena ZPrCP ter zanj ob uporabi 2. odstavka 2. člena ZP-1 izreklo predpisani sankciji.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0067771
ZZK-1 člen 13. SPZ člen 38, 38/4. OZ člen 126, 129.
prepoved odtujitve in obremenitve – izročilna pogodba – pogodba v korist tretjega
V obravnavanem primeru je bila pravica prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine ustanovljena z izročilno pogodbo, zato je sodišče prve stopnje dovoljenost predlaganega vpisa pravilno presojalo po pogojih, ki jih predpisuje SPZ. Ker lahko lastnik omeji svojo lastninsko pravico z absolutnim učinkom le v korist upravičencev, ki so našteti v četrtem odstavku 38. člena SPZ, je predlog za vknjižbo sporne prepovedi utemeljeno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OKOLJSKO PRAVO
VSM0021166
OZ člen 179. ZPP člen 9, 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 338, 338/1, 339, 339/2, 353.
pravična denarna odškodnina - nematerialna škoda - škoda, ki presega običajne meje
Tožnik kot oškodovanec je upravičen do pravične denarne odškodnine po kriterijih iz 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), za telesne bolečine, duševne bolečine in za strah, ki izvirajo iz posega v njihovo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je ustavna pravica in pripada vsakomur, država pa jo mora zagotavljati, pri čemer tak poseg predstavlja v našem primeru imisija hrupa, nad tolerančno mero.
nagrada stečajnemu upravitelju – poplačilo zadnjega dela nagrade – preuranjeno odločanje
Odločanje o zadnjem delu izplačila nagrade upravitelju je preuranjeno, saj je odvisno od odločitve Vrhovnega sodišča RS o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti.
sklep o preizkusu terjatev – umik prijavljene terjatve – napotitev na pravdo – ločitvena pravica – akcesornost ločitvene pravice
Ker je pritožnik umaknil terjatev, zavarovano z ločitveno pravico na premoženju, ki je bila predmet izpodbijane napotitve pritožnika na drug postopek, se izkaže, da zgolj vztrajanje na ločitveni pravici, ne da bi se v predmetnem stečajnem postopku uveljavljala tudi terjatev, zavarovana s to ločitveno pravico, ne more imeti nobenih pravnih učinkov v tem postopku.
osebni stečaj – pravne posledice začetka postopka odpusta obveznosti – ponovno odločanje o začetku postopka odpusta obveznosti – začetek teka preizkusnega obdobja
Pravne posledice postopka odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja se začnejo z dnem izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, katerega sestavni del je tudi določitev preizkusnega obdobja. ZFPPIPP v delu, v katerem ureja osebni stečaj, nima določbe o tem, da v primeru, če sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ponovno odloči o začetku postopka odpusta obveznosti, velja, da nastanejo pravne posledice začetka postopka odpusta obveznosti z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka odpusta obveznosti na podlagi prvega sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Nenazadnje je navedeno stališče v skladu s pravico upnikov, da dolžini preizkusnega obdobja iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti lahko ugovarjajo v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka odpusta obveznosti. V konkretnem primeru, ko je v primerjavi s prvim, na pritožbo dolžnika razveljavljenim sklepom, v drugem sklepu sodišče prve stopnje določilo krajše preizkusno obdobje, teče nedvomno ta rok od objave drugega sklepa, sicer bi bil upnikom z nezakonitim postopanjem sodišča odvzeta pravica do šestmesečnega roka za ugovor.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - izvršba zoper delodajalca - odgovornost za opuščeno odtegnitev
V primeru izvršbe zoper delodajalca po 134. členu ZIZ gre za atrakcijo pristojnosti, saj je predlog proti dolžnikovemu dolžniku vezan na vodenje postopka proti dolžniku.
Delno zamudno sodbo je mogoče izdati tudi, če je za odločanje zrel zahtevek le proti enemu tožencu.
Dejstvo, da je bilo stanovanje, ki je bilo predmet prodaje, prej skupno premoženje zakoncev (ob prodaji je bilo že razdeljeno), ne nudi podlage za enotno sosporništvo.
Sodišče prve stopnje bi se moralo dokazno opredeliti ne le do zadnje izpovedbe tožeče stranke, temveč tudi do njegovih drugačnih izpovedb pri predhodnih zaslišanjih. Ker tega ni storilo je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP.
vročanje pravni osebi – vročanje zakonitemu zastopniku pravne osebe – vrnitev v prejšnje stanje
Ker je objektivno izkazano, da je bil prvotoženi hkrati tudi zakoniti zastopnik drugotožene stranke in v kritičnem času odsoten, niti ni relevantno, ali je stranka morebiti sama zakrivila to okoliščino. Dokler stranka ni seznanjena s tem, da teče zoper njo ustrezen postopek, ji je priznan privilegij, da s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje lahko prepreči izdajo zamudne sodbe. Institut vrnitve v prejšnje stanje tako omili vročanje po 141. členu ZPP v primeru, ko stranka ni mogla pričakovati, da bo prejela sodno pošiljko s takšnimi učinki.