pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – višina odškodnine – merila za določitev odškodnine
Iz stališča ESČP v zadevi Zajc in ostali v. Slovenija izhaja, da je lahko višina odškodnine, ki jo prisodi nacionalno sodišče, več kot polovico nižja od tiste, ki bi jo v podobni zadevi prisodilo ESČP, ker je treba upoštevati vrednost zadoščenja v luči življenjskega standarda odgovorne države ter prednosti postopkov pred domačimi sodišči, ki so bližji in bolj dostopni kot postopek pred ESČP.
Presoja višine odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da tožnik v spornem obdobju ni bil prikrajšan pri plači, saj je prejemal celo več, kot je bilo določeno s pogodbo o zaposlitvi oz. v panožni kolektivni pogodbi, utemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek za plačilo domnevnega prikrajšanja.
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa tarifna številka 39.
stroški postopka - potrebni stroški - nagrada za pregled listin - nagrada za posvet s stranko
Nagrada za pregled listin v višini 50 točk ter nagrada za posvet s stranko v isti višini se toženi stranki ne priznata, saj ni šlo za samostojni storitvi, ampak za storitvi, ki sta zajeti pod postavko nagrade za sestavo odgovora na tožbo.
Sklep, s katerim sodišče odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe, ima značaj procesnega vodstva, zato zoper ta sklep ni posebne pritožbe.
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimirana tudi oseba, katere pravice na nepremičninah so bile prizadete, čeprav še niso bile vknjižene v zemljiško knjigo. Iz tožnikovih trditev pa ne izhaja, da so zaradi izpodbijane vknjižbe kršene tožnikove pravice na spornih nepremičninah.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi oz. utemeljenosti očitkov, da sta tožnika iz proizvodne hale odpeljala rjaste plošče z namenom, da si jih kasneje prisvojita, je treba najprej ugotoviti, kakšen je delovni proces pri toženi stranki, kje se je lahko z viličarjem gibal tožnik K.M. in posledično, kako to, da se je spornega dne gibal izven odrejenega območja.
ZPP člen 318. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1.
zamudna sodba - osebna vročitev - fikcija vročitve - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Tožena stranka bi tožniku lahko zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga le, če bi za to imela njegovo soglasje, saj je užival posebno varstvo pred odpovedjo kot starejši delavec.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – delo gozdnega delavca – nepremoženjska škoda
Ali je treba neko dejavnost šteti za nevarno, odloča sodišče, ki pri tem upošteva vse okoliščine primera. Neka dejavnost je nevarna takrat, ko je po njenem rednem teku in že po njeni naravi in načinu opravljenja, ogroženo zdravje ljudi ali premoženje, tako da to ogrožanje zahteva povečano pozornost oseb, ki to dejavnost opravljajo.
Delo gozdnega delavca se izvaja po najrazličnejših terenskih konfiguracijah in v vseh vremenskih pogojih. Povezano je z neposrednim premagovanjem ovir, ki jih predstavlja naraven in težko prehoden teren ter istočasnim fizično napornim delom. Dejavnost v takšnih okoliščinah sama po sebi pomeni povečano nevarnost, saj je zaradi narave in načina opravljanja dela ves čas ogrožena fizična integriteta delavca.
Če eden od solastnikov uporablja celo nepremičnino ali jo uporablja v večjem obsegu glede na svoj idealni delež, pa za to nima ustreznega pravnega naslova, ima drugi solastnik, ki proti svoji volji solastne stvari ne more uporabljati, pravico do ustreznega nadomestila (uporabnine).
Tožena stranka je v predlogu za obnovo postopka predložila povsem identično dokumentacijo, kot je bila posredovana sodišču v prejšnjem postopku in jo je sodišče tudi že upoštevalo. To pomeni, da ne gre za nova dejstva oz. dokaze, da bi bil predlog za obnovo postopka utemeljen.
bivši vojaški zavarovanci - ponovna odmera - starostna pokojnina - pravnomočnost
Toženec je zakonito zavrgel tožnikovo zahtevo za odmero starostne pokojnine po 6. členu ZPIZVZ, saj sta obe predhodni odločbi o priznanju starostne pokojnine in o priznanju predčasne pokojnine postali pravnomočni, dejansko stanje, kakor tudi pravna podlaga, pa se po tem, ko je bila izdana zavrnilna odločba, nista spremenila. Zato ni nobene pravne podlage, da bi se starostna pokojnina ponovno odmerila.
invalid II. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Tožnik je bil z dokončno odločbo toženca razvrščen v II. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno v okviru svoje dejavnosti od 6. 4. 1999. Čeprav začetek invalidnosti sodi v čas pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, uporabiti določbe ZPIZ-1, saj tožniku pravice še niso bile priznane.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za priznanje pravice
Pri tožnici, ki ima degenerativno okvaro vratne in ledvene hrbtenice z nevrološko okvaro leve roke in desnega stopala, se z zdraviliškim zdravljenjem zdravstveno stanje za daljši čas ne bi bistveno izboljšalo, tako da je pravilna odločitev toženca, da ji takšne pravice ne prizna.
invalidnost - invalid III. kategorije - pravica do premestitve
Pri tožniku gre za invalidnost III. kategorije zaradi posledic poškodbe izven dela. Prizna se mu pravica do premestitve na drugo delo v svojem poklicu zidar (montažer) oz. na drugo delovno mesto z omejitvami, kot so določene v dokončni odločbi toženke. Ker iz izvedenskega mnenja ter iz mnenj invalidskih komisij ni razvidno, da bi bil tožnik popolnoma nezmožen za vsako pridobitno delo, neutemeljeno zahteva razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
ZPP člen 325, 325/1, 325/2. ZST člen 4, 4/1, 4/2, 4/2-2.
dopolnilna sodba – predlog za dopolnitev sodbe sodišča druge stopnje – zavrženje predloga
Rok, v katerem lahko pravdna stranka predlaga sodišču dopolnitev sodbe, je zakonski prekluzivni rok, saj ima njegova zamuda za posledico zavrženje predloga.
Izdaja dopolnilne sodbe je predvidena zgolj v primerih, ko sodišče o določenem zahtevku ali njegovem delu ni odločilo, nestrinjanje z odločitvijo sodišča pa ni razlog za izdajo dopolnilne sodbe.
odpravnina - delovna doba - delovnopravna kontinuiteta - prevzem delavcev
Četudi med vsemi družbami, pri katerih je bila zaposlena tožnica, ni pravnega nasledstva, se čas celotne zaposlitve (delovna doba) upošteva pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je bila tožnica od ene do druge družbe prevzeta pod pogoji, ki jih je določal ZTPDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - vročanje odpovedi - zasebni detektiv - rok za vložitev tožbe
Tožena stranka je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročala preko zasebnega detektiva na podlagi določil ZPP. Ker tožnik brez opravičenega razloga pisanja ni želel prevzeti, se je kljub temu pisanje štelo za vročeno. Tožnik v nadaljnjih 30ih dneh ni vložil tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, tožbo je vložil kasneje, tako da se ta kot prepozna zavrže.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88/6. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - invalid - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Dejstvo, da je tožnik po ukinitvi delovnega mesta, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in po prejemu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času odpovednega roka še opravljal delo, ne pomeni, da tožena stranka ni imela utemeljenega razloga za odpoved ali da bi delo pri toženi stranki lahko opravljal še naprej (pod spremenjenimi pogoji).
priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku – priznanje terjatve – zapuščinski postopek – pripoznava zahtevka – sklep o dedovanju kot izvršilni naslov
Upniki, razen v primeru ločitve zapuščine, niso stranke zapuščinskega postopka.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru, če dediči soglasno priznajo terjatev upnika, le-te zaveže k plačilu prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve, saj so terjatve do zapuščine pravice obligacijskega prava. Če takega soglasja dedičev ni, lahko upnik svojo terjatev uveljavlja le v pravdi.
Izjava o priznanju terjatve, dana v zapuščinskem postopku, ni pripoznava tožnikovega zahtevka.
ara – vrnitev dvojne are – odstop od pogodbe – kršitev pogodbene obveznosti
Do plačila dvojne are je tožnik upravičen v primeru, če je odstopil od pogodbe zaradi kršitve pogodbene obveznosti, za katero odgovarja toženec kot druga pogodbena stranka, ker ni pravočasno in pravilno izpolnil svoje obveznosti. Te odgovornosti pa se lahko razbremeni, če dokaže, da je vzrok za kršitev dogodek oziroma ravnanje tretje osebe, ki je zunaj njene sfere oziroma ravnanje druge pogodbene stranke ali drug vzrok, ki izvira iz njene sfere.