ZFPPIPP člen 432, 432-4, 435/1, 442, 442/6, 442/7.
izbris družbe brez likvidacije - status udeleženca v postopku - bivši družbenik
Glede na pravne posledice izbrisa družbe na odgovornost njenih družbenikov iz šestega odstavka v zvezi s sedmim odstavkom 442. člena ZFPPIPP, da za neplačane obveznosti družbe, ki so nastale do takrat, ko je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika, odgovarja tudi tak (bivši) družbenik, je evidentno, da je pritožniku treba priznati status zainteresiranega udeleženca v tem postopku po 4. točki 432. člena ZFPPIPP.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – razlogi za ugovor – predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register
Družba kljub pozivu sodišča predloga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register ni dopolnila z vsemi potrebnimi listinami in tako ni uspela izpodbiti domneve o obstoju izbrisnega razloga.
Sodišče mora za vsako (gospodujočo) nepremičnino posebej ugotoviti potek priposestvovalne dobe (začetek in konec) za služnost (hoje in vožnje z vsemi vozili) v breme služečih nepremičnin. Ugotoviti mora, na kakšen način (vrsta služnosti) so lastniki dejansko izvrševali služnost in tudi, v kakšnem obsegu (širina poti) so se služnosti priposestvovale. Pavšalni zaključki, ki zadevajo kar sklope nepremičnin, ki se med seboj posamično razlikujejo, za nastanek takšne pravne posledice ne zadoščajo.
pravočasnost vložitve tožbe - poslano priporočeno na bencinskem servisu
Iz vhodne štampiljke na odgovoru na tožbo ter potrdila, ki ga tožena stranka prilaga pritožbi, izhaja, da je tožena stranka odgovor poslala priporočeno po pošti oziroma priporočeno na bencinskem servisu P. d.d. v Ljubljani, dne 09. 12. 2010. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je tožena stranka vložila (obrazložen) odgovor na tožbo pravočasno, torej znotraj 30 dnevnega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061601
ZPP člen 3, 3/3, 188.
umik tožbe – javna priobčitev glasbenih del
Možnost umika tožbe je izraz načela dispozitivnosti v pravdnem postopku in ni dolžnost sodišča, da se spušča v to, zakaj je do umika prišlo. Sodišče umika tožbe niti s sklicevanjem na 3. odstavek 3. člena ZPP ne more preprečiti, saj ne gre za razpolaganje z zahtevkom.
zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – upravičeni predlagatelj
ZZK-1 v 69. čl. izrecno in nedvoumno določa, da se zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice dovoli (le) na podlagi predloga lastnika nepremičnine.
URS člen 15, 19, 35, 51. ZPP člen 70, 247. ZDZdr člen 46, 46/2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – izločitev izvedenca
Okoliščina, da je udeleženec videval izvedenca kot zdravnika na oddelku psihiatrične bolnišnice, ni okoliščina iz prvega odstavka 247. člena v zvezi s 70. členom ZPP, ki bi lahko pogojevala izvedenčevo izločitev.
Presoja pogojev za dopustnost zdravljenja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve in concreto.
oprostitev plačila sodne takse – taksa za napoved pritožbe
Okoliščina, da je bila sodna taksa tožencu (zaradi neplačane takse za napoved pritožbe in posledično izdanega sklepa o umiku napovedi pritožbe) ponovno odmerjena (opomin za plačilo sodne takse z dne 01. 07. 2011), in sicer v višini četrtine dolžne sodne takse za napoved pritožbe, na postopek za oprostitev plačila nima vpliva, saj je obveznost plačila sodne takse nastala z vložitvijo napovedi pritožbe, ne pa z opominom za plačilo sodne takse.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPIZ-1 člen 16.
začasna nezmožnost za delo - svoje delo
Za presojo odločb toženca o začasni nezmožnosti za delo je bistveno vprašanje, ali je bil tožnik sposoben opravljati svoje delo (to je delo kmeta, saj je bil za to delo vključen v obvezno zavarovanje) brez omejitev (ker pri njem ni bila ugotovljena invalidnost). Ob ugotovitvi, da tega ni bil sposoben, ker so bile pri njem poleg časovne razbremenitve potrebne še omejitve pri delu, se odločbi toženca odpravita in se ugotovi, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za poln delovni čas.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 251, 282, 282/3.
vročitev – stečajni postopek – prekinitev postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo skladno z določilom 4. točke 205. člena ZPP pravdni postopek zaradi začetka stečajnega postopka s tem dnem prekiniti in vsa pisanja, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki, vročiti upravitelju na njegov naslov ter upravitelja pozvati naj prevzame pravdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062672
ZOR člen 10, 148, 219. ZDOH-2 člen 18, 18/ 4., 27, 27/ 5, 75.
rok za pripombe zoper izvedensko mnenje – pravica do izjave – vabilo strankam na ogled - prosto urejanje obligacijskih razmerij – splošni učinki pogodbe – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – verzija – višina uporabnine – najemna pogodba za stanovanje – prikrajšanje najemodajalca – plačilo dohodnine od uporabnine
Ni izkazana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izvedenec na ogled stanovanja ni vabil nobene od pravdnih strank.
Nadomestilo koristi od uporabe ni nujno vezano na lastništvo stvari, v zvezi s katero je pridobljena neupravičena korist. Zato tudi potencialnemu najemodajalcu – nelastniku lahko pripada uporabnina.
Lastninska pravica najemodajalca na stanovanju oziroma prostorih, ki jih oddaja v najem, ni predpostavka za veljavno sklenitev najemne pogodbe.
Tožeča stranka je od prisojenega zneska uporabnine dolžna plačati dohodnino. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni upoštevalo odbitkov na račun dohodnine od ugotovljenih zneskov, ki jih je izračunal izvedenec in ki predstavljajo prikrajšanje dolžnika iz naslova neuporabe nepremičnin.
nasilje v družini – prepustitev stanovanja v izključno uporabo – časovna omejenost ukrepa - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj
Res je moč dejanja nasprotnega udeleženca opredeliti kot nasilje v družini, vendar je prvostopno sodišče pravilno odločilo, ko je zavrnilo predlog žrtve za prepustitev stanovanja v skupni rabi ravno iz razloga koristi mladoletnih otrok, ki po ZPND uživajo posebno varstvo pred nasiljem. Otrok je namreč žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Prepustitev stanovanja predlagateljici bi pomenilo selitev tožnika in z njim zelo verjetno tudi obeh otrok, zato bi bil izrek takega ukrepa v škodo mladoletnih otrok.
Tožeča stranka v tej pravdi zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, ki je bila dogovorjena v sodni poravnavi (plačilo katerih je bilo tudi že dogovorjeno v sami sodni poravnavi). Glede na to, da so zamudne obresti stranska terjatev glavne obveznosti in je zanje značilna njihova akcesornost, t.j. odvisnost od glavne terjatve, gre za identično zadevo, o kateri je že bilo odločeno (res transacta), zato je treba takšen zahtevek zavreči.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 94, 101, 101/1, 101/3, 102, 262. ZDR člen 116, 199, 200.
nadomestilo za invalidnost - invalid III. kategorije - omejitve pri delu - pravica do premestitve
Ker delodajalec tožniku (invalidu III. kategorije invalidnosti) ni zagotovil dela skladno z novimi omejitvami iz dokončne odločbe tožene stranke, tožnik pa je po lastni volji opravljal delo v nasprotju z omejitvami (da ne sme delati ponoči), pogoj zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost ni izpolnjen.
stvarna pristojnost - opravljena storitev - civilna zadeva – upravna odločba CSD - plačilo storitev za institucionalno varstvo – aktivna legitimacija Doma starejših občanov
Upravna odločba Centra za socialno delo v konkretnem primeru, kot pravilno navaja pritožnik, predstavlja zgolj ugotovitev o višini oprostitve posameznega zavezanca, tudi toženca. Upravna odločba torej ne vsebuje obveznosti, da mora tožena stranka za institucionalno varstvo plačati določen znesek, temveč zgolj ugotavlja višino zneska, ki se pri plačilu storitev za institucionalno varstvo upošteva kot oprostitev. Na podlagi te upravne odločbe ne more zahtevati plačilo storitev Center za socialno delo, temveč je to šele stvar Doma starejših občanov, tožnika, ki nato zaračuna vrednost opravljene storitve. Zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo z navedeno upravno odločbo odločeno o obveznosti tožene stranke o (do)plačilu prispevka za institucionalno varstvo v višini 102,13 EUR.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277, 277/1. ZPPPAI člen 6, 7, 10.
starostna pokojnina - odmera pokojnine - pokojnina pod ugodnejšimi pogoji - azbestni zakon - odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od že izplačanih mesečnih zneskov pokojnine ni utemeljen, saj tožena stranka ni bila v zamudi. V postopku, v katerem je bila tožniku priznana pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po določbah ZPPPAI, tožena stranka ni bila stranka postopka (ampak je bila stranka Komisija za ugotavljanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji pri Vladi RS), od prejema te odločbe pa je tožena stranka odločbo o odmeri pokojnine izdala v enomesečnem roku.
Stranke zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine, torej vse osebe, ki jim na dednopravni podlagi pripada dedna pravica ali pravica iz volila. Med druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine v smislu 175. člena ZD, se štejejo osebe, ki poleg dedičev in volilojemnikov uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Takega zahtevka pritožnica ne uveljavlja. Priglasila je namreč terjatev iz naslova skupnega premoženja, ustvarjenega z enim od dedičev in ne iz naslova dedovanja po zapustnici.
Upniki v zapuščinskem postopku niso stranke, čeprav sklep o dedovanju posega v njihove pravne interese. Udeleženci oziroma stranke v zapuščinskem postopku so le, kadar na podlagi 143. člena ZD zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Tudi tega pritožnica ni zahtevala.
ugotovitvena tožba – tožba po posebnem predpisu – neveljavnost oporoke
Ugotovitvena tožba pa je dopustna tudi „če je to določeno s posebnim predpisom“. Pravnega interesa v tem primeru ni treba dokazovati oziroma izkazovati, saj je ta podan že s tem, da je zakon takšno tožbo predvidel in dopustil. Ena „vrst posebnih predpisov“, ki dopuščajo ugotovitveno tožbo so določeni predpisi procesno-pravne narave, ki pooblaščajo sodišče, da stranko napoti na pravdo (v zapuščinskem, nepravdnem, izvršilnem... postopku).