Pravno zmotno je prvostopno vzporejanje ureditve prepovedi pogodbene kazni iz tretjega odstavka 247. člena OZ, za kršitev denarnih obveznosti s civilno kaznijo iz 168. člena ZASP. Posebnosti avtorsko pravnih kršitev so namreč pogosto take, da je z običajnimi sankcijami težko ali nemogoče doseči učinek. Avtorju ostanejo predvsem odškodninski zahtevki, ki pa znašajo le toliko, kolikor bi kršitelj tako ali tako plačal, če bi bil pred uporabo glasbe (t. j. pred kršitvijo) z imetnikom pravic sklenil pogodbo za prenos ustrezne pravice ali za plačilo primernega nadomestila. Iz tega vidika bi se torej kršitev avtorskih in sorodnih pravic kršiteljem splačala.
notarski zapis – neposredna izvršljivost - izvršilni naslov – izpraznitev in izročitev nepremičnin
Notarski zapis bi bil neposredno izvršljiv, če bi v njem zavarovanec izrecno izjavil, da lahko upnik ob zapadlosti terjatve predlaga, da se najemna pogodba odpove in da bo izpraznil najeto nepremičnino.
vznemirjanje lastninske pravice – stvarna služnost – protipravno vznemirjanje
Lastnik nepremičnine je upravičen, da tretjega izključi iz protipravnega poseganja v svoje nepremičnine. Če pa slednji trdi, da ima pravico do izvajanja dejanj, ki vznemirjajo lastnika, mora to dokazati.
vindikacijska tožba – vrnitveni zahtevek – vrnitvena tožba – varstvo lastninske pravice – pogoji za vindikacijsko tožbo – ugovor zoper vrnitveni zahtevek
Tožena stranka se lahko vrnitvenemu zahtevku upre le z ugovorom, da ima na stvari pravico, na podlagi katere na njej upravičeno izvršuje posest. Lastninska pravica je namreč lahko omejena s pravicami drugih.
Namen ureditve v zakonski določbi (1. alineja 1. tč. prvega odst. 258. čl. ZIZ) je bil preprečiti dolžniku izpodbijanje obstoja upnikove terjatve do njega zgolj s pavšalnim zanikanjem poslovnega razmerja, ker ob dejstvu, da je na upniku dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja, iz katerega izvira verodostojna listina, že takšno zanikanje zadošča za utemeljenost dolžnikovega ugovora v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.
ZASP člen 33, 33/2, 75, 75/1 80, 80/1, 80/2, 168, 168/3. ZOR člen 99, 99/2, 100.
prenos materialnih avtorskih pravic – pravica do razmnoževanja in distribuiranja – obseg prenosa – razlaga pogodbe – vmesna sodba
Sporno besedilo točke 08.01. obeh pogodb se glasi: „Naročnik ima pravico, da naročeno in plačano delo uporablja za namene, v obsegu in za področje, za katere je bilo izdelano. Časovna uporaba naročenega dela ni omejena.“ Razlaga, ki jo ponuja tožena stranka, bi pomenila, da bi bil teritorialni učinek prenosa teh pravic ob podpisu pogodbe nedoločen, saj bi bil odvisen od bodočega negotovega dejstva. Medtem, ko je bilo plačilo opredeljeno v točki 03.01. pogodb v fiksnem znesku, preračunano v točke, pa bi bil teritorialni učinek prenosa teh pravic na toženo stranko odvisen zgolj od kasnejšega naročila tožeči stranki za izvedbo prilagoditve etikete za novo teritorialno območje. Da bi s takšno razlago pogodbe tožena stranka uspela, bi morala dokazati, da je bil ob sklenitvi pogodbe dejansko takšen namen pogodbenih strank, da se tožeča stranka s tem odpoveduje nadomestilu za uporabo etiket na vseh območjih, za katera bo morebiti kasneje po naročilu tožene stranke izvajala prilagoditve etiket. Pravilna jezikovna razlaga besedila pogodbe zato lahko pripelje le do rezultata, da je upoštevno „področje“ teritorialno območje, ki sta ga imeli pravdni stranki v mislih ob samem sklepanju pogodbe.
Smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe je absolutna ovira za začetek pravdnega postopka. Pravna sposobnost fizične osebe namreč preneha s smrtjo. Od tedaj dalje fizične osebe kot subjekta procesnih pravic ni več. Če stranka ob vložitvi tožbe ni več obstajala, pomanjkanja te predpostavke tudi ni mogoče odpraviti. Napake tožbe, ki je vložena zoper umrlega toženca tudi ni mogoče odpraviti na način kot je to poskušala tožeča stranka s subjektivno spremembo tožbe.
Tako pravna teorija kot praksa stojita na stališču, da lahko lastnik služne stvari zahtevo, naj pravica stvarne služnosti preneha, uveljavi le z ustreznim oblikovalnim zahtevkom. Prvi odstavek 222. člena SPZ (smiselno enako tudi 58. člen ZTLR) namreč določa, da lahko lastnik služeče stvari zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Stvarna služnost preneha z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna. Zahtevek za prenehanje stvarne služnosti iz zgoraj navedenih razlogov se lahko torej uveljavlja le s tožbo, ki jo vloži lastnik služečega zemljišča proti lastniku gospodujočega zemljišča.
Za insolvenčni postopek je izrecno predpisano pravilo, da ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, kakor tudi ne predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Navedena ureditev je predvidena zaradi posebnosti insolvenčnega postopka napram pravdnemu postopku, ki navedena pravna sredstva dopušča. To razliko predstavlja predvsem dejstvo, da je insolvenčni postopek enoten postopek, v katerem proti enemu dolžniku nastopa več upnikov.
Ob izvajanju dokazne ocene se sodišče ni dolžno opredeliti do slehernega dela izpovedi strank oziroma prič, če v okviru celotne dokazne ocene, ki jo tudi ustrezno obrazloži, oceni, da je določeni stranki ali priči verjeti.
Dejstvo, da so tožnik in njegovi predniki uporabljali spodnjo „leso“ in morebiti hodili po delu poti za dostop do vinograda, ne more biti podlaga za priposestvovanje služnosti v korist druge nepremičnine po drugi poti.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSC0002911
ZPVAS člen 10. ZNP člen 9. ZPP člen 32.
stvarna pristojnost – agrarne skupnosti – odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja – vrsta postopka po ZPVAS – pravdni postopek – nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine
Odškodninski zahtevki po 10. čl. ZPVAS se obravnavajo po pravilih pravdnega postopka
denarna odškodnina za škodo posrednih oškodovancev
Posebna težka invalidnost, kot jo določa drugi odstavek 180. člena OZ, je pravni standard, ki ga ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Zahteva po prisoji posebne odškodnine zaradi kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva bi pomenila nedopustno kopičenje odškodninskih terjatev in bi nasprotovala namenu odškodnine po 14. členu ZVPSBN.
otrokovi stiki – izvrševanje stikov – omogočanje stikov - opustitev ravnanja centra za socialno delo – odgovornost centra za socialno delo – protipravnost ravnanj centra za socialno delo – molk organa – center za socialno delo
Poskus, da se doseže dogovor med staršema glede izvrševanja stikov, je nedvomno v korist otroka in je CSD ravnal pravilno, ko je starša po prejemu zahteve za določitev stikov najprej povabil na pogovor, jima nato pomagal doseči začasni dogovor in je šele potem, ko je bilo očitno, da dokončen sporazum med staršema ni mogoč, nadaljeval postopek izdaje odločbe. Časa, v katerem je CSD s staršema aktivno iskal dogovor, ni mogoče šteti za molk organa.
Onemogočanje stikov še ne pomeni, da je za zagotovitev otrokove koristi primernejša sprememba režima vzgoje in varstva, ki je skrajni ukrep od sprva le poskusa prisilne izvršitve odločbe o stikih.
premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – trditvena podlaga
Ob dejstvu, da tožnik več kot 4 leta pred škodnim dogodkom ni bil zaposlen in da ni ponudil zadosti konkretizirane trditvene podlage o prihodkih oziroma delu, ki ga je morebiti opravljal tik pred škodnim dogodkom, sodišče utemeljeno ni ugodilo njegovemu zahtevku za povrnitev premoženjske škode iz naslova izgubljenega zaslužka oziroma dobička.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. OZ člen 569. ZGD-1 člen 498, 498/1.
upravičeni predlagatelj – upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka – verjetnost terjatve – družbenik dolžnika – posojilna pogodba – posojila družbi namesto lastnega kapitala
Zmotno je pritožbeno stališče, da gre za terjatev upnika do dolžnika tudi v primeru, če bi šlo za posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Po citiranem določilu namreč družbenik ne more proti družbi uveljavljati zahtevka na vračilo posojila v stečajnem postopku, tako posojilo pa se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. Namen izvedbe stečajnega postopka je poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Če družbenik skladno s prvim odstavkom 498. člena ZGD-1 izgubi v stečajnem postopku položaj upnika, je logičen sklep, da mu je treba odreči tudi legitimacijo za začetek stečajnega postopka predlagajočega upnika.
trditvena podlaga – upravnik – ključ delitve – neupravičena obogatitev – pogodba o upravljanju sklenjena za celotno sosesko
Če upravnik vtožuje stroške na podlagi pravila o neupravičeni obogatitvi, mora splošno predstavljen ključ delitve založenih stroškov (ob ustreznih ugovorih nasprotne strani) konkretizirati.
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. SZ člen 9. ZLNDL člen 2.
prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču – funkcionalno zemljišče
Do lastninjenja stavbnih zemljišč so se pravice na funkcionalnih zemljiščih prenašale skupaj s pravico na stavbi. Pri tem ni pomembno, ali je bilo funkcionalno zemljišče določeno in odmerjeno. Ker vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, je treba ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe na tem zemljišču.