CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00016321
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/2, 17, 17/1, 17/1-c, 18, 18/1, 19, 19-1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. ZTFI člen 21, 238, 238/2. ZPP člen 29.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - potrošniška pogodba - finančne storitve - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije - odvisni borznoposredniški zastopnik
Pogoje, pod katerimi morajo sodišča držav članic zadevo predložiti Sodišču Evropske unije, ureja tretji odstavek 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Opustitev dolžnosti predložitve zadeve mora biti skladna s sodno prakso Sodišča Evropske unije, izoblikovano glede tretjega odstavka 267. člena PDEU. Po njej morajo sodišča, kadar se pred njimi postavi vprašanje razlage prava Evropske unije, izpolniti svojo dolžnost, da Sodišču Evropske unije predložijo vprašanje, razen če se ugotovi: 1) da vprašanje ni upoštevno, pri čemer je nacionalno sodišče tisto, ki presodi o upoštevnosti vprašanja, 2) da je upoštevna določba že bila predmet razlage Sodišča Evropske unije, ali 3) da se pravilna uporaba prava Evropske unije ponuja tako očitno, da ne pušča prostora za noben razumen dvom.
Sodišče Evropske unije je tako večkrat razsodilo, da se člen 17(1) Uredbe uporabi, če so izpolnjeni trije pogoji: 1) da je pogodbena stranka potrošnik, ki ravna z namenom, za kateri se šteje, da je zunaj njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, 2) da je bila pogodba med potrošnikom in subjektom, ki dejavnost opravlja poklicno ali pridobitno, dejansko sklenjena in 3) da ta pogodba spada v eno od kategorij iz točk (a) do (c) člena 17(1). Prav tako je pojasnilo, da se razen nekaterih pogodb o prevozu, ki so s členom 17(3) izrecno izključene s področja uporabe pravil o pristojnosti na področju potrošniških pogodb, 1(c) odstavek 17. člena Uredbe nanaša na vse pogodbe, ne glede na njihov predmet, če jih je sklenil potrošnik s trgovcem in če spadajo v okvir gospodarske ali poklicne dejavnosti tega trgovca.
Med tožnico in tretjo toženko sklenjene pogodbe o upravljanju z depoziti izpolnjujejo vse pogoje, ki jih Uredba določa za uporabo pravil o pristojnosti za potrošniške pogodbe. Pritožnika tako izrecno priznavata, da je tožnica pogodbe sklenila izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti, v postopku pa tudi ni bilo sporno, da je tretja toženka svojo gospodarsko dejavnost opravljala oziroma usmerjala v Republiko Slovenijo, kjer so bile pogodbe sklenjene (člen 17(1)(c) Uredbe).
lastninski spor - varstvo lastninske pravice - spor o lastninski pravici na spornem mejnem prostoru - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba - postopek za ureditev meje
Sodišče v postopku za varstvo lastninske pravice mejo (le) ugotavlja in je ne ureja, zato se toženec ne more braniti z zadnjo mirno posestjo in mora v primeru, ko je iz podatkov zemljiškega katastra mogoče ugotoviti mejo med nepremičninama in ta poteka tako, kot zatrjuje tožnik, toženec dokazati drugačno lastninsko in dejansko stanje.
Odločba o ureditvi meje, izdana v nepravdnem postopku, v lastninskem sporu predstavlja odločitev pristojnega organa o predhodnem vprašanju. Če take odločitve ni, se obstoj lastninske pravice v negatorni pravdi ugotavlja po pravilih o pridobitvi lastninske pravice.
dokazni standard - primeren dokaz - tehtanje pošiljk - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - poziv za odgovor na tožbo - vročitev poziva za odgovor na tožbo - vročilnica kot javna listina - vročilnica kot dokaz
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče, saj bi v nasprotnem primeru potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Tožena stranka bi torej v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino morala to nemudoma sporočiti sodišču oziroma se z vpogledom v spis prepričati, kaj je s pisanjem, za katerega iz pisemske ovojnice izhaja, da ga je prejela.
Vročilnica je javna listina, za katero velja dokazno pravilo, da dokazuje resničnost dejstva, da je naslovnik sodno pisanje prejel (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ta dokaz pa je mogoče ovreči, vendar z višjim dokaznim standardom, ki ga mora doseči oponent.
varstvo lastninske pravice (lastninska tožba) - izpraznitev in izročitev nepremičnin - lastništvo nepremičnine - domneva lastninske pravice - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku
Zgolj dejstvo, da je posamezna pravna oseba v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico, ne pomeni, da tožeča stranka ni pravno veljavna lastnica spornih nepremičnin.
izpolnitev obveznosti - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja izpolnitve - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami - dolžnikova izjava o vračunavanju
Kadar dolžnik ob plačilu ne navede ustrezno, katero od več obveznosti je plačal, se plačilo uporabi za izpolnitev obveznosti po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (drugi odstavek 287. člena OZ). Ker toženec (obstoja) starejših terjatev ni prerekal, je tožnica utemeljeno najprej poračunala starejše terjatve in nato (del) iz spornega računa.
ZIZ člen 15, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 108, 180, 180/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - trditveno in dokazno breme - odtujitev nepremičnine - dolgotrajnost postopka - popolnost predloga
Posplošeno sklicevanje na to, da obstaja upravičena bojazen, da bo toženec odtujil nepremičnine, na katere se nanaša tožbeni zahtevek, ne zadostuje za sklep o verjetno izkazani nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, in še manj za zaključek o obstoju katere od ostalih predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
ZIZ člen 270, 272, 272/2, 272/3. ZVEtL-1 člen 47, 47/3.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - začasna odredba - določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - gradnja na nepremičnini - gradnja infrastrukture
Kljub izvedbi del bo sodišče lahko določilo pripadajoče zemljišče. Dejstvo, da je nasprotna udeleženka na tem delu izgradila določeno infrastrukturo, lahko vpliva zgolj na njen zahtevek na ugotovitev obstoja njene pravice na podlagi 47. člena ZVEtL-1, ne pa na samo določitev pripadajočega zemljišča.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - neizpolnitev posebnega pogoja
Obsojenec ni izpolnil s pogojno obsodbo naloženega posebnega pogoja, čeprav je to bil objektivno zmožen storiti, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, obsojenec pa za nasprotne pritožbene trditve ne ponuja nobenih dokazil. Njegov smiseln pritožbeni predlog za podaljšanje roka za izpolnitev posebnega pogoja, naloženega v okviru izrečene pogojne obsodbe, pa ne more biti uspešen iz razloga, ker je ta rok upoštevaje določbo drugega odstavka 62. člena KZ-1 potekel dne 3. 2. 2018, torej še pred izrekom napadene sodbe.
Dokazno breme plačila kupnine je na toženi stranki, ki to dejstvo zatrjuje. Tožena stranka je predložila dve listini, ki plačilo kupnine potrjujeta; z listinama skladni sta toženčeva izpoved in izpoved priče. Zaradi uspešnega dokazovanja je dokazno breme (procesno dokazno breme) prešlo na tožečo stranko, ki plačilo zanika.
Izpodbijanje pravne veljavnosti pogodbe je posledica napak pri njeni sklenitvi, razveza pogodbe pa je posledica nepravilnosti, ki so se pojavile v izpolnitveni fazi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015518
ZFPPIPP člen 151, 151/3, 152, 152/1, 240. ZPP člen 207, 207/3. ZIZ člen 270, 271.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predhodni stečajni postopek - začasna odredba v stečaju - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - trajanje začasne odredbe - prenehanje začasne odredbe - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - prepoved prodaje nepremičnine - soglasje k prodaji nepremičnine
Iz zakonske določbe, da se začasna odredba izda v korist vseh upnikov do stečajnega dolžnika jasno izhaja, da po začetku stečajnega postopka začasna odredba preneha, oziroma da preneha tudi v primeru, če se stečajni postopek ne bo začel zaradi pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
Neutemeljeno je stališče dolžnika, da začasna odredba izdana v predhodnem stečajnem postopku na podlagi 240. člena ZFPPIPP, preneha v primeru začetega postopka prisilne poravnave že zaradi zakonskih posledic začetka postopka prisilne poravnave, ter da zato prekinitev predhodnega stečajnega postopka po prvem odstavku 152. člena ZFPPIPP, ni ovira za razveljavitev ali spremembo začasne odredbe v postopku, v katerem sodišče ne odloča o prisilni poravnavi.
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - stroški postopka - naključje - javnopravno razmerje
Uspeh stranke s pravnim sredstvom v postopku za izterjavo neplačane takse, nima nobene povezave s siceršnjim uspehom strank v (izvršilnem) postopku, saj gre tu za razmerje med sodiščem in taksnim zavezancem in ne med strankama postopka. Zato ni podlage, da bi sodišče stroške upnika, ki jih je ta imel s pritožbo in ugovorom v postopku ugotavljanja izpolnitve in obstoja taksne obveznosti, naložilo v plačilo dolžniku, četudi sta bili pravni sredstvi upnika in z njima nastali stroški za nadaljevanje postopka potrebni.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je tožnikom škoda nastala. Pri ugotavljanju obstoja in obsega škode se je oprlo tako na mnenje izvedenca za raziskave prometnih nezgod, kot tudi na mnenje izvedenca travmatologa.
Četrta tožnica ni dokazala, da je bila v nezgodi telesno poškodovana. Ni torej dokazala, da bi utrpela škodo, ki zaradi intenzivnosti in trajanja bolečin utemeljuje odškodnino po postavki telesnih bolečin. To pa ne izključuje nastanka druge, samostojne oblike škode - strahu. Zaskrbljenost za izid zdravljenja je pri četrti tožnici trajala do spoznanja, da ni utrpela telesnih poškodb. Do tega spoznanja je lahko prišla najprej ob zdravniškem pregledu. Njena zaskrbljenost je bila ob dejstvu, da je bila ob nezgodi noseča, še toliko bolj intenzivna in utemeljena.
Sodišče prve stopnje bi moralo stroške postopka odmeriti po kriteriju uspeha strank. Odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške, lahko temelji le na predhodni ugotovitvi, da je uspeh strank v postopku primerljiv (enak) in da so tudi njuni stroški po višini primerljivi (enaki). V dokaznem postopku se je sodišče prve stopnje ukvarjalo le z obstojem in višino škode (potek prometne nezgode ni bil sporen), zato odmera ločeno po temelju in višini ni primerna.
ZIZ člen 171a, 171a/1, 171a/2, 171a/5, 196, 197, 198. ZFPPIPP člen 320, 320/1, 320/1-1, 345, 345/3, 345/4.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja solastne nepremičnine - mnenje ločitvenega upnika - poziv sodišča - prodaja celotne nepremičnine
Prodaja nepremičnine kot celote je urejena v 171.a členu ZIZ. Navedena določba predstavlja zakonsko podlago za prodajo nepremičnine kot celote tudi v primeru, ko je en solastnik v stečajnem postopku.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - srednja šola - preživninska zmožnost staršev - dedovanje novega premoženja - stroški preživljanja - pes
Pogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: potrebami otroka in zmožnostjo vsakega od staršev. Postopek odločanja o spremembi preživnine je dvofazen, in sicer mora sodišče najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v pravdi za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in/ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka); torej mora v primeru spremenjenih okoliščin na novo poiskati vrednotno razmerje med vsemi navedenimi tremi dejavniki, ki vplivajo na določitev preživnine.
Zgolj prehod na višji nivo šolanja (iz osnovne šole v srednjo šolo) sam po sebi še ne pogojuje tudi višjih življenjskih stroškov oziroma spremenjenih preživninskih potreb preživninskega upravičenca.
OZ člen 2, 86, 86/1, 88, 88/1, 929, 929/4, 931, 932, 932/1, 934. ZPP člen 214.
zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - zavarovanje na tuj račun - splošni zavarovalni pogoji - izpodbijanje pogodbe - ničnost pogodbenega določila - obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca - prijavna dolžnost - prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti - kršitev prijavne dolžnosti - odklonitev plačila zavarovalne vsote - (ne)namerna neresnična prijava ali zamolčanje okoliščin - neprerekana dejstva
Namen prijavne dolžnosti je v tem, da zavarovalnica ve, kolikšen je riziko in da lahko glede na pričakovane nevarnosti uredi pogodbeno razmerje oziroma se odloči, da pogodbe sploh ne bo sklenila.
Zavarovalec je okoliščine v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem namenoma zamolčal. Zavarovalnica življenjskega zavarovanja za primer smrti z njim ne bi sklenila, če bi te podatke razkril.
Zavarovalnica je na podlagi pogodbenih določil zavarovalne pogodbe, glede na to, da je zavarovalec umrl, predno je izvedela za zamolčanje okoliščin, zaradi katerih pogodbe ne bi sklenila, če bi zanje vedela, odklonila plačilo zavarovalnine, ne da bi zahtevala razveljavitev pogodbe. Njeno postopanje je skladno s pogodbeno voljo strank.
sankcija za prekršek - stranska sankcija - odvzem predmeta - odvzem vozila tretji osebi
Lastnica vozila (mati obdolženega mladoletnika) v postopku ni zatrjevala, da bi zaradi odvzema utrpela kakršnekoli neugodnosti, temveč ravno nasprotno, da gre za vozilo, ki ga dejansko uporablja samo obdolženi mladoletnik.
Lastnica vozila - mopeda je vedoma v uporabo obdolženemu mladoletniku izročila predelan moped ponovno po tem, ko je bil le ta že zasežen in nato vrnjen. Prepričljivo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre za moped, ki je nevaren tako za voznika kot druge udeležence v prometu oziroma za varnost v cestnem prometu. Tveganju, da bo z istim vozilom obdolženec še ponavljal prekrške se je mogoče izogniti le z odvzemom vozila.
ZIZ člen 181, 181/8. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/6.
izvršba na nepremičnine - odredba o prodaji na javni dražbi - vročanje - osebno vročanje pravni osebi - nadomestna vročitev - postopek prisilne likvidacije - vročitev gospodarski družbi v likvidaciji - pravna sposobnost - naslov, vpisan v sodnem registru - organizacija sprejemanja sodnih pošiljk
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je dolžniku odredbo o javni dražbi vročalo po določbah, ki urejajo vročanje pravnim osebam, saj je bil dolžnik tudi po začetku likvidacijskega postopka še vedno pravna oseba. Pomembno je dejstvo, da je bil dolžnik v času vročanja obstoječ subjekt s pravno sposobnostjo, zato bi moral storiti vse potrebno, da bi mu bilo mogoče vročiti pisanja na naslovu, ki je naveden kot njegov sedež v sodnem registru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015616
SPZ člen 70. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37.
solastnina - delitev stvari v solastnini - način delitve - zaščitena kmetija - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - upravičen interes solastnika - nedovoljene pritožbene novote - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje
Nasprotna udeleženka ni uspela izkazati upravičenega interesa po pridobitvi vseh obravnavanih nepremičnin. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja, da nasprotna udeleženka parcele, na kateri se nahaja novejša stanovanjska hiša, ne potrebuje za rešitev stanovanjskega problema, niti ji parcela ni potrebna za opravljanje kmetijske dejavnosti. Ob pomanjkanju upravičenega interesa nasprotne udeleženke je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 70. člena SPZ in njen predlog po pridobitvi vseh nepremičnin zavrnilo.
umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - obrazložen odgovor na tožbo
V obravnavani zadevi je tožeča stranka tožbo umaknila potem, ko je tožena stranka po pozivu sodišča že vložila odgovor na tožbo. S tem v zvezi so toženi stranki v postopku nastali stroški, za katere je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da jih je na podlagi 158. člena v zvezi s 155. členom ZPP dolžna povrniti tožeča stranka.
začasna odredba - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka in skrb za otrokove koristi
Ker otroka dobro poznata tožničino okolje, v katerem sta že živela, tudi njun morebitni prepis na novo (staro) osnovno šolo zanju ne bi predstavljal večje ovire. Tudi okoliščina, da je A. A. izrazila željo, da želi živeti pri materi, pri B. A. pa je ob njegovi primarni želji, da bi se starša razumela in se ne bi več prepirala, sam pa bi bil polovico tedna pri enem in drugo polovico tedna pri drugem od staršev, bila izražena želja, da bi raje bil pri očetu, ne more imeti odločilnega pomena, saj ima B. A. rad oba starša. Iz mnenja CSD v tem pogledu izhaja, da je v korist otrok, da ostaneta skupaj oziroma se ju ne razdvaja ter da bo za njun razvoj (še zlasti dolgoročni) občutno bolje poskrbljeno pri tožnici.