Dolžnik je imel možnost, da poda dodatne pripombe na odgovor, a tega ni storil. Na posplošeno zatrjevanje, da bi morala biti cenitev višja, sodišče druge stopnje ne more odgovoriti. Cenilka je pojasnila analizo trga podobnih poslovnih nepremičnin, iz katere je izhajala pri cenitvi. Dolžnik se sklicuje le na splošne kazalce trga nepremičnin v Sloveniji, ki za konkretne nepremičnine nujno ne odražajo ustrezne podlage ocenjevanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016312
SPZ člen 115. SZ-1 člen 37. ZPP člen 286.b, 286.b/1.
zaslišanje priče - nesporna dejstva - skupni deli stavbe v etažni lastnini - dokaz z zaslišanjem strank - pravica stranke do izjave - kršitev načela neposrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - zbor etažnih lastnikov - posli rednega upravljanja - delitev obratovalnih stroškov - delitev stroškov med etažnimi lastniki
V redno upravljanje pa sodijo tudi dogovori o delitvi posameznih skupnih stroškov obratovanja, ki ne odstopajo od splošnega pravila 115. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), to je, da s stroški delijo v skladu s solastniškimi deleži.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017967
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/2, 153, 179.. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - delo na višini - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Zgolj zato, ker tožena stranka odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, pa njene krivdne opustitve pravil o varnosti pri delu niso nepomembne, saj jih je treba upoštevati ob presoji morebitnega deleža tožnikovega soprispevka po tretjem odstavku 153. člena OZ. Za takšno presojo je odločilno tehtanje med stopnjo povečane nevarnosti in morebitnimi neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami delodajalca ter oškodovanca, ki so v pravnorelevantni vzročni zvezi z nastankom škode.
Prvo tožena stranka je dopuščala delo z delovnim sredstvom, ki ne samo, da ni bilo ustrezno, temveč tudi s predpisi prepovedano. To pa je bistvena okoliščina, ki izkazuje delodajalčevo krivdo.
Ker je odmerjena denarna dajatev bistveno nižja od z zakonom zagotovljene odmere od najnižje pokojninske osnove (775,10 EUR), je tožniku pokojnina od spornega dne dalje priznana v višini 279,03 EUR.
URS člen 25. ZIZ člen 16, 16/5, 36, 185, 185/1, 189, 189/6, 191, 191/3, 192, 192/3. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
javna dražba nepremičnin - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - grajanje procesnih kršitev - udeleženec postopka - sklep o izročitvi nepremičnine - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Pritožnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje kot opravičljiv razlog za zamudo prodajnega naroka navedel, da se je ta začel pet minut prej, kot je bil razpisan. Vrnitev v prejšnje stanje je v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor, ne pa tudi, če je zamujen narok.
Pritožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje je po vsebini graja procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj pritožnik zatrjuje, da mu je sodišče prve stopnje s svojim nezakonitim postopanjem onemogočilo sodelovanje na dražbi. Navedeno grajo bo moralo sodišče prve stopnje preučiti in kršitev odpraviti, če se bo izkazalo, da je graja utemeljena.
Izdaja sklepa o izročitvi je vezana na zakonitost izvedbe prodajnega naroka, kar izhaja tudi iz določila, da je dopustno grajati nepravilnosti še tudi v pritožbi zoper sklep o izročitvi. Zato pravnomočnost sklepa o domiku, ki je bil v obravnavani zadevi že izdan, sodišču prve stopnje ne preprečuje, da v fazi pred izdajo sklepa o izročitve samo odpravi morebitne procesne kršitve na način, da razveljavi opravljeno prodajo in določi novo prodajo.
Pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o izročitvi nepremičnine nimajo le dejanski udeleženci dražbe, ampak tudi vsi potencialni udeleženci, ki so imeli upravičenje, da se dražbe udeležijo, pa jim je bilo sodelovanje onemogočeno. Četudi je sodišče prve stopnje mnenja, da zatrjevana kršitev ni podana, mora vročiti sklep o izročitvi nepremičnine pritožniku kot udeležencu postopka dražbe, da lahko morebitne nepravilnosti uveljavlja v pritožbi.
ZDR-1 člen 75, 111, 111/1.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sprememba delodajalca - prenos podjetja
Pri razlagi določil 75. člena ZDR-1 je potrebno upoštevati Direktivo Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaj članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov ter sodbe Sodišča evropske skupnosti v zvezi z njeno uporabo. Bistveni kriterij prenosa je ohranitev identitete podjetja, prav tako pa so pomembne druge okoliščine. V posameznem primeru je treba ugotavljati, ali je šlo za morebiten prenos gospodarske enote oziroma ohranitev identitete, ali so bile prenesene nepremičine, premične stvari in pravice, ali je nov delodajalec prevzel večino delavcev ali ne, ali so prenesene tudi stranke, opravljanje dejavnosti na isti lokaciji in podobno. Tako za prenos tudi ni bistveno, da obstaja pisna pogodba o prevzemu delavcev.
pregled spisa - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - zaslišanje oškodovanca
Prošnja pooblaščenke oškodovanke za pregled spisa se zavrne, dokler oškodovanka ne bo zaslišana kot priča oziroma ne bo ugotovljeno, da njeno zaslišanje ni potrebno.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00016939
ZDZdr člen 39, 53.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - starostna demenca - duševna motnja - zmanjšanje premoženja - dvig gotovine - namenska raba denarja - dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo
Ne drži pritožbena trditev, da udeleženčeva eksistenca s premoženjskega vidika ni v ničemer ogrožena, saj si je že do sedaj povzročil hudo premoženjsko škodo, njegova presoja realnosti pa je po oceni izvedenke tako hudo motena, da bi v kratkem lahko ostal tudi brez vsega premoženja. Glede na navedeno so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
Ker je bilo o pokojnini in tudi o sami višini pokojnine z odločbo že pravnomočno odločeno, je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le z izrednim pravnim sredstvom po določbah ZUP-a, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev predloga - subjektivni rok za vložitev predloga
Glede na to, da je bil sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse tožencu vročen (in tudi dejansko puščen v nabiralniku) v septembru 2017, se pravi po obdobju, ko mu je po njegovih trditvah bila ukradena pošta, je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da je najkasneje tedaj izvedel, da ni vložil popolnega predloga za oprostitev plačila sodne takse in da mora v določenem roku plačati sodno takso za pritožbo zoper sodbo. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen več kot mesec dni po prejemu navedenega sklepa, je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozen.
pogodba o posredovanju - provizija za nepremičninsko posredovanje - posredniška provizija - odmik od predmeta pogodbe
Zgolj vzpostavitev stika med naročnikom in potencialnim najemnikom, brez sodelovanja pri pogajanjih in pripravah na sklenitev konkretnega pravnega posla v zvezi z določeno nepremičnino, nepremičninski družbi ne daje pravice do plačila za posredovanje.
ZDR-1 člen 130, 130/3.. ZDR člen 130.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2006) člen 80.
stroški prevoza na delo in z dela - sprememba prebivališča - kolektivna pogodba
ZDR je v 130. členu določal, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Kolektivna pogodba trgovine dejavnosti iz leta 2006 pa je povračilo stroškov urejala v 80. členu in sicer, da je delavec upravičen do povračila stroškov za dneve prisotnosti na delu od kraja prebivališča določenega v pogodbi o zaposlitvi do sedeža delodajalca oziroma do kraja opravljanja dela (prvi odstavek); če pa delavec tekom trajanja delovnega razmerja spremeni prebivališče, s katerega prihaja na delo, mu delodajalec ni dolžan povrniti stroškov za prevoz na delo in z dela, če so ti višji, kot sta jih dogovorila s pogodbo o zaposlitvi, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače (drugi odstavek). Navedena določba pomeni, da sprememba prebivališča delavca, ki ima za posledico povišanje stroškov prevoza na delo in z dela, ne vpliva na povračilo stroškov prevoza, ki izhaja iz kraja dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi.
Dejstvo, da sedaj veljavna Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine iz leta 2014 nima določb v zvezi z naknadno povečanimi stroški za prevoz na delo in z dela, zaradi česar je potrebno v zvezi s tem vprašanjem uporabiti tretji odstavek 130. člena ZDR-1, ki izrecno določa, da v primeru, če so zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - prisilni ukrep - nujnost in sorazmernost ukrepa - poseg v ustavne pravice posameznika - dopustnost posega v ustavno pravico
V 39. členu ZDZdr so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
Udeleženka ogroža svoje zdravje in življenje, saj pred sprejemom zaradi bolezenskega doživljanja bolezni že deset dni ni spala, takšno dolgo obdobje brez spanja pa udeleženko ob obliki preganjavice, kot jo ima, neposredno življenjsko ogroža. Udeleženka lahko huje ogroža tudi zdravje drugih, saj obstaja zelo velika verjetnost ponovitve heteroagresije, zlasti v domačem okolju do očeta, zato je zdravljenje udeleženke pod posebnim nadzorom brez njene privolitve nujno potrebno.
Stranki sta sklenili pogodbo o poklicni rehabilitaciji, in sicer skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje. Z omenjeno pogodbo se je tožeča stranka zavezala, da bo toženi stranki omogočila poklicno rehabilitacijo, ki se bo opravila z izobraževanjem po programu "logistični tehnik". Zaključek poklicne rehabilitacije je bil določen na določen datum. Ker tožena stranka ni uspešno zaključila poklicne rehabilitacije, je posledično prišlo do razdrtja pogodbe. Tožeča stranka je upoštevaje pogodbo toženi stranki že plačala določene stroške šolnine, katerih vrnitev je tožeča stranka po razdrtju pogodbe neuspešno uveljavljala od tožene stranke. Nato je vložila tožbo, s katero je zahtevala povrnitev že plačanih stroškov v zvezi s poklicno rehabilitacijo. Skladno z določbo VIII. člena pogodbe o poklicni rehabilitaciji, je v takem primeru tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti vse nastale stroške iz II. člena pogodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila stroškov dalje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00016257
ZDR-1 člen 177.. OZ člen 131.
pobotni ugovor - odškodninska odgovornost delavca
V primeru, če je tožeča stranka opravila manj delovnih ur, kot je bilo dogovorjeno med toženo stranko in drugo družbo (kamor je bila tožeča stranka napotena), in je nato družba plačala toženi stranki samo dejansko opravljene ure dela napotene delavke, je to stvar njunega medsebojnega razmerja. To so dejstva, ki se ne nanašajo na tožečo stranko temveč na tretjo pravno osebo. Delodajalec se ne more naknadno (ko je že obračunal in izplačal plače) sklicevati na to, da ure, ki jih delavec domnevno ni opravil do povprečnega mesečnega fonda ur, predstavljajo kršitev pogodbe o zaposlitvi, še posebej, če je to ves čas vedel in dopuščal.
Za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja je potrebno najprej ugotoviti, ali je prišlo do spremembe v stanju invalidnosti zaradi katere bi bilo potrebno priznati nove pravice iz invalidskega zavarovanja.
odločitev o pravdnih stroških - nagrada za narok - nov postopek pred sodiščem prve stopnje
V konkretnem primeru ni sporno, da je Višje delovno in socialno sodišče s sklepom pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Hkrati je odločilo, da so stroški odgovora na pritožbo nadaljnji stroški postopka. V ponovljenem postopku sodišče prve stopnje sicer zmotno tožniku ni priznalo še ene nagrade za narok skladno s tar. št. 3102. Vendar pa je sodišče prve stopnje hkrati tudi zmotno tožniku priznalo tri nagrade za narok po tar. št. 3102, čeprav strankam pripada le ena nagrada za narok ne glede na to, koliko narokov je bilo v zadevi opravljenih. Strankam pa pripada več nagrad za narok, če je po razveljavitveni odločbi višjega sodišča zadeva vrnjena nižjemu sodišču v novo sojenje. V konkretnem primeru to pomeni, da tožniku pripada nagrada skladno s tar. št. 3102 za en narok v prvem postopku ter ena nagrada za narok v ponovljenem postopku, to je skupaj dve nagradi za narok.
Čeprav je mnenje izvedenca, da je bil tožnik od 1. 7. do 5. 8. 2016, pa tudi od 6. 8. 2016 dalje zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, sodišče prve stopnje sprejelo kot prepričljivo, je materialno pravno zmotno zaključilo, da je bil tožnik od 1. 7. do 5. 8. 2016 začasno nezmožen za delo za poln delovni čas. Zavzelo je zmotno stališče, da je bil tožnik zaradi trajne potrebe po določenih stvarnih razbremenitvah začasno nezmožen za delo za 8 ur.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove je neobrazložena in posledično nezakonita. Zgolj prepis zakonskega, abstraktnega razloga ni v skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1.