Sodišče prve stopnje je naložilo toženi strani plačilo skupnega bruto zneska iz posameznega naslova z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pri čemer iz izreka sodbe izhajajo le datumi začetka teka obresti, ni pa razvidno, od katerih zneskov oziroma osnove obresti tečejo. Izrek sodbe zato ni razumljiv, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da se je tožnica s pogodbo o zaposlitvi veljavno odpovedala pravici do uveljavljanja obstoja delovnega razmerja. Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-63/03 zavzelo stališče, da se delavec ne more odpovedati pravicam iz delovnega razmerja, vsaj ne do višine zakonskega minimuma oziroma minimuma po kolektivni pogodbi. V navedeni zadevi je sicer res odločalo o odpravnini, vendar je za predmetni spor bistveno stališče, da se delavec ne more odpovedati kar vsem nedoločno opredeljenim zahtevkom zoper delodajalca, saj gre za pravice delavca, ki jih med drugim izrecno varuje zakon zaradi posebnega varstva njegovega položaja kot šibkejše strani.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da dejstvo, da tožnica ni imela formalnih pogojev za zasedbo delovnega mesta, ne vpliva na ugotovitev, da so med pravdnima strankama obstajali vsi elementi delovnega razmerja.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00016939
ZDZdr člen 39, 53.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - starostna demenca - duševna motnja - zmanjšanje premoženja - dvig gotovine - namenska raba denarja - dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo
Ne drži pritožbena trditev, da udeleženčeva eksistenca s premoženjskega vidika ni v ničemer ogrožena, saj si je že do sedaj povzročil hudo premoženjsko škodo, njegova presoja realnosti pa je po oceni izvedenke tako hudo motena, da bi v kratkem lahko ostal tudi brez vsega premoženja. Glede na navedeno so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
Ker je bilo o pokojnini in tudi o sami višini pokojnine z odločbo že pravnomočno odločeno, je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le z izrednim pravnim sredstvom po določbah ZUP-a, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.
odločitev o pravdnih stroških - nagrada za narok - nov postopek pred sodiščem prve stopnje
V konkretnem primeru ni sporno, da je Višje delovno in socialno sodišče s sklepom pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Hkrati je odločilo, da so stroški odgovora na pritožbo nadaljnji stroški postopka. V ponovljenem postopku sodišče prve stopnje sicer zmotno tožniku ni priznalo še ene nagrade za narok skladno s tar. št. 3102. Vendar pa je sodišče prve stopnje hkrati tudi zmotno tožniku priznalo tri nagrade za narok po tar. št. 3102, čeprav strankam pripada le ena nagrada za narok ne glede na to, koliko narokov je bilo v zadevi opravljenih. Strankam pa pripada več nagrad za narok, če je po razveljavitveni odločbi višjega sodišča zadeva vrnjena nižjemu sodišču v novo sojenje. V konkretnem primeru to pomeni, da tožniku pripada nagrada skladno s tar. št. 3102 za en narok v prvem postopku ter ena nagrada za narok v ponovljenem postopku, to je skupaj dve nagradi za narok.
ZDR-1 člen 130, 130/3.. ZDR člen 130.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2006) člen 80.
stroški prevoza na delo in z dela - sprememba prebivališča - kolektivna pogodba
ZDR je v 130. členu določal, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Kolektivna pogodba trgovine dejavnosti iz leta 2006 pa je povračilo stroškov urejala v 80. členu in sicer, da je delavec upravičen do povračila stroškov za dneve prisotnosti na delu od kraja prebivališča določenega v pogodbi o zaposlitvi do sedeža delodajalca oziroma do kraja opravljanja dela (prvi odstavek); če pa delavec tekom trajanja delovnega razmerja spremeni prebivališče, s katerega prihaja na delo, mu delodajalec ni dolžan povrniti stroškov za prevoz na delo in z dela, če so ti višji, kot sta jih dogovorila s pogodbo o zaposlitvi, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače (drugi odstavek). Navedena določba pomeni, da sprememba prebivališča delavca, ki ima za posledico povišanje stroškov prevoza na delo in z dela, ne vpliva na povračilo stroškov prevoza, ki izhaja iz kraja dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi.
Dejstvo, da sedaj veljavna Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine iz leta 2014 nima določb v zvezi z naknadno povečanimi stroški za prevoz na delo in z dela, zaradi česar je potrebno v zvezi s tem vprašanjem uporabiti tretji odstavek 130. člena ZDR-1, ki izrecno določa, da v primeru, če so zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem.
Ker je odmerjena denarna dajatev bistveno nižja od z zakonom zagotovljene odmere od najnižje pokojninske osnove (775,10 EUR), je tožniku pokojnina od spornega dne dalje priznana v višini 279,03 EUR.
Upoštevaje ugotovljeno neodvisno naravo bančne garancije, višje sodišče poudarja, da tožeča stranka ni bila niti upravičena niti dolžna opravljati presoje, ali je bila unovčena pravilna garancija: navedena presoja bi neizogibno pomenila, da tožeča stranka preverja, katere napake so bile dejansko storjene oz. odpravljene, kar je garantova obveza izključno v primeru odvisnih garancij.
Neutemeljene so trditve tožene stranke, da je besedilo garancije v celoti pripravila tožeča stranka, zaradi česar je morebitne nejasne določbe potrebno razlagati v korist tožene stranke. Višje sodišče je že pojasnilo, da določbe drugega odstavka garancije ni mogoče razumeti kot nejasnega. Četudi bi besedilo določbe bilo nejasno oziroma sporno, in bi ga bilo potrebno skladno z določbo drugega odstavka 82. člena OZ razlagati glede na skupen namen pogodbenih strank, višje sodišče ne bi prišlo do drugačnega zaključka, saj je tožena stranka v prošnji za izdajo garancije izrecno napisala, da želi izdajo neodvisne nepogojne garancije na prvi poziv in brez ugovora.
Plačilna obveznost tožeče stranke je nastala z dnem izdaje garancije, v plačilo pa je zapadla z dnem njenega unovčenja.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00016961
ZIZ člen 272, 272/1.. ZDSS-1 člen 43.. ZDR-1 člen 113.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - delavski predstavnik
Tožnik temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe (verjetnost obstoja terjatve) ni zatrjeval, ker je zmotno menil, da kot delavski predstavnik uveljavlja varstvo po 113. členu ZDR-1 in mu pri tem ni potrebno izkazati pogojev po ZIZ. Takšno stališče tožnika je materialno pravno zgrešeno. Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev določa 272. člen, ZDSS-1 pa v 43. členu. Sodišče namreč lahko izda začasno odredbo, če je to potrebno, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ter upoštevaje primarni pogoj po ZIZ, ki pa mora biti za izdajo začasne odredbe verjetno izkazan. Ta pogoj je verjetnost obstoja terjatve, ki jo vtožuje, oziroma verjetnost, da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Pri utemeljevanju predloga za izdajo začasne odredbe bi se tožnik kot delavski predstavnik moral osredotočiti na dokazovanje okoliščin, ki utemeljujejo verjeten obstoj njegove terjatve, to je ugotavljanje nezakonitosti odpovedi. Tožnik se je osredotočil le na drugi pogoj, to je na dokazovanje nenadomestljive škode, ki bi nastala zaradi nezmožnosti izvajanja sindikalne dejavnosti. Ker tožnik ni zatrjeval temeljnega pogoja začasne odredbe - verjetnosti obstoja terjatve, je že iz tega razloga predlagana začasna odredba neutemeljena.
URS člen 25. ZIZ člen 16, 16/5, 36, 185, 185/1, 189, 189/6, 191, 191/3, 192, 192/3. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
javna dražba nepremičnin - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - grajanje procesnih kršitev - udeleženec postopka - sklep o izročitvi nepremičnine - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Pritožnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje kot opravičljiv razlog za zamudo prodajnega naroka navedel, da se je ta začel pet minut prej, kot je bil razpisan. Vrnitev v prejšnje stanje je v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor, ne pa tudi, če je zamujen narok.
Pritožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje je po vsebini graja procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj pritožnik zatrjuje, da mu je sodišče prve stopnje s svojim nezakonitim postopanjem onemogočilo sodelovanje na dražbi. Navedeno grajo bo moralo sodišče prve stopnje preučiti in kršitev odpraviti, če se bo izkazalo, da je graja utemeljena.
Izdaja sklepa o izročitvi je vezana na zakonitost izvedbe prodajnega naroka, kar izhaja tudi iz določila, da je dopustno grajati nepravilnosti še tudi v pritožbi zoper sklep o izročitvi. Zato pravnomočnost sklepa o domiku, ki je bil v obravnavani zadevi že izdan, sodišču prve stopnje ne preprečuje, da v fazi pred izdajo sklepa o izročitve samo odpravi morebitne procesne kršitve na način, da razveljavi opravljeno prodajo in določi novo prodajo.
Pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o izročitvi nepremičnine nimajo le dejanski udeleženci dražbe, ampak tudi vsi potencialni udeleženci, ki so imeli upravičenje, da se dražbe udeležijo, pa jim je bilo sodelovanje onemogočeno. Četudi je sodišče prve stopnje mnenja, da zatrjevana kršitev ni podana, mora vročiti sklep o izročitvi nepremičnine pritožniku kot udeležencu postopka dražbe, da lahko morebitne nepravilnosti uveljavlja v pritožbi.
ZPSPP člen 12. OZ člen 58, 140, 190, 191, 193. ZPP člen 7, 7/1, 358, 358-5.
najemnina za poslovne prostore - ustna najemna pogodba - delna realizacija pogodbe - neveljavna pogodba - neupravičena obogatitev - neupravičena pridobitev - uporabnina za poslovne prostore - trditveno in dokazno breme - medsebojna kompenzacija - privolitev v lastno prikrajšanje - poštenost pridobitelja
Najemna pogodba za najem poslovne stavbe ali poslovnih prostorov, ki ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja ugotovitev, da pisna najemna pogodba za najem dela poslovnih prostorov tožeče stranke ni bila sklenjena. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bil s kompenzacijo poravnan le del najemnine po prvem računu, ki je zajemal obdobje od januarja do marca 2013. Zatrjevana ustno dogovorjena najemna pogodba torej tudi ni bila v pretežnem delu realizirana. Že iz tega razloga ni mogoče šteti, da je bila veljavno sklenjena ustna najemna pogodba (58. člen OZ).
V kolikor bi držalo, da je bila dogovorjena brezplačna uporaba, tožeča stranka ne bi imela terjatve do tožene stranke, kar pomeni, da ne bi bilo treba ničesar pobotati, temveč bi tožena stranka od tožeče stranke zahtevala plačilo dobavljenega blaga.
Glede na to, da se pričakovanja o uspešnem poslovnem sodelovanju niso uresničila, se tudi ni uresničilo pričakovanje o kompenzaciji medsebojnih terjatev. Tožena stranka ima torej do tožeče stranke obveznost, ki je po svoji naravi denarna obveznost, te obveznosti pa ob zapadlosti terjatve ni opravila na način, kot je bilo dogovorjeno (pričakovano). Tako tožeča stranka pravilno uveljavlja zoper toženo stranko zahtevek za plačilo denarne odmene za uporabo dela njenih poslovnih prostorov.
Čeprav je mnenje izvedenca, da je bil tožnik od 1. 7. do 5. 8. 2016, pa tudi od 6. 8. 2016 dalje zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, sodišče prve stopnje sprejelo kot prepričljivo, je materialno pravno zmotno zaključilo, da je bil tožnik od 1. 7. do 5. 8. 2016 začasno nezmožen za delo za poln delovni čas. Zavzelo je zmotno stališče, da je bil tožnik zaradi trajne potrebe po določenih stvarnih razbremenitvah začasno nezmožen za delo za 8 ur.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 88, 88/4, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - vročanje vabila na zagovor
Drugi odstavek 85. člena ZDR-1 določa zgolj možnost, da lahko delodajalec delavca pisno seznani tudi po elektronski poti na njegov elektronski naslov, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. To pa ne pomeni, da je navedeno delodajalčeva dolžnost.
Sodišče prve stopnje je v prvem in ponovljenem sojenju sodilo po razveljavitvi četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 s strani Ustavnega sodišča RS z odločbo U-I-200/15-21, Up-936/15-20 z dne 16. 3. 2017, kar pomeni, da bi tožena stranka (v kolikor je izbrala kot način vročanja priporočeno po pošti) pisno seznanitev morala tožniku vročiti z upoštevanjem pravil pravdnega postopka o osebnem vročanju. Način vročanja priporočeno s povratnico ne omogoča nujno naslovniku seznanitve z vsebino pošiljke, zato ni ustrezen. Ni namreč sporno, da je bila pošiljka vrnjena toženi stranki z oznako "ni dvignil". Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved nezakonita že iz razloga, ker tožniku zagovor ni bil omogočen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00016257
ZDR-1 člen 177.. OZ člen 131.
pobotni ugovor - odškodninska odgovornost delavca
V primeru, če je tožeča stranka opravila manj delovnih ur, kot je bilo dogovorjeno med toženo stranko in drugo družbo (kamor je bila tožeča stranka napotena), in je nato družba plačala toženi stranki samo dejansko opravljene ure dela napotene delavke, je to stvar njunega medsebojnega razmerja. To so dejstva, ki se ne nanašajo na tožečo stranko temveč na tretjo pravno osebo. Delodajalec se ne more naknadno (ko je že obračunal in izplačal plače) sklicevati na to, da ure, ki jih delavec domnevno ni opravil do povprečnega mesečnega fonda ur, predstavljajo kršitev pogodbe o zaposlitvi, še posebej, če je to ves čas vedel in dopuščal.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve
Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da tožnica predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, ni pravilno preizkusilo, razen izkaza verjetnosti terjatve, kar pritožbeno ni sporno, izkazanosti ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve na podlagi trditev tožnice - upnice v predlogu za izdajo začasne odredbe.
Pravna podlaga za ponovno odmero starostne pokojnine je 183. člen ZPIZ-2, kjer je v tretjem odstavku določeno, da odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe. V konkretnem primeru to pomeni, da nova izdana odločba, s katero je priznan višji znesek pokojnine, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi.
obstoj delovnega razmerja - voznik tovornega vozila - prenos dejavnosti - prevzem delavcev - sprememba delodajalca - odklonitev prehoda k delodajalcu prevzemniku - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Dejstvo, da je nadrejeni delavec tožnika opozoril, da mora o svojem nestrinjanju s prenosom obvestiti kadrovsko službo in da je o tem bil tožnik obveščen že z obvestilom z dne 24. 9. 2015 ter je tožnik kadrovski službi vročil izjavo o nestrinjanju s prehodom šele 2. 10. 2015, potrjuje pravilni zaključek sodišča prve stopnje, da mora delavec prehod odkloniti pred samim prenosom podjetja, česar pa tožnik ni storil. Prav tako delavec ne more opravljati dela pri delodajalcu prevzemniku, če je odklonil prehod k novemu delodajalcu.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev predloga - subjektivni rok za vložitev predloga
Glede na to, da je bil sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse tožencu vročen (in tudi dejansko puščen v nabiralniku) v septembru 2017, se pravi po obdobju, ko mu je po njegovih trditvah bila ukradena pošta, je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da je najkasneje tedaj izvedel, da ni vložil popolnega predloga za oprostitev plačila sodne takse in da mora v določenem roku plačati sodno takso za pritožbo zoper sodbo. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen več kot mesec dni po prejemu navedenega sklepa, je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove je neobrazložena in posledično nezakonita. Zgolj prepis zakonskega, abstraktnega razloga ni v skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1.
ZSPJS člen 3, 3a, 15, 19.. ZJU člen 194, 194/1, 195, 195/4.. ZDDO člen 65, 65/1.. OZ člen 86, 86/1.. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 45a.
razvrstitev v plačni razred - izplačilo razlike plače - izjemno napredovanje - javni uslužbenec - ničnost - plača
Pri uvrstitvi v višji plačilni razred po 45.a členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi ni šlo za izjemno napredovanje, temveč zgolj za to, da se je delavcu zvišala plača, če je izpolnil pogoj, ki je bil identičen tistemu, ki je bil sicer določen za izjemno napredovanje.
Določbi 3. in 3a. člena ZSPJS člena predstavljata pravno podlago za reševanje morebitnih nezakonitosti pri določitvi nižje plače. Zakonska ureditev je začela veljati po 1. 7. 2005, ki torej pomeni presečni dan za reševanje morebitnih nezakonitosti pri določitvi nižje plače, kljub dokončnosti in pravnomočnosti individualnih delovnopravnih aktov o plači. Morebitnih nezakonitosti pri določitvi nižje plače, ki so se zgodile pred 1. 7. 2005, oziroma je bil akt delodajalca pred tem datumom pravnomočen, ni mogoče naknadno sanirati z uporabo določb ZSPJS in na ta način posegati v dokončne in pravnomočne individualne delovnopravne akte o plači.
V obravnavani zadevi je treba upoštevati stališče Vrhovnega sodišča RS, da poseganje za nazaj v pravnomočne odločbe, ni dopustno. Tožnica torej tudi s tega vidika ni upravičena do določitve drugačnega količnika, kot ga prejema sedaj, glede na to, da je bila prva določitev plače po presečnem datumu pravilna in zakonita, temeljila pa je na upoštevanju tožničinega delovnega mesta in pravnomočne prevedbe po ZJU.