izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS se standard hude malomarnosti presoja skladno s povprečno skrbnostjo, ki se pričakuje od zaposlenega na enakem oziroma podobnem delovnem mestu. Tožnik je imel vlogo člana razpisne komisije, zadolženega za strokovna vprašanja in nato skrbnika pogodbe, sklenjene spornega dne z neto vrednostjo 423.250,00 EUR. Nedvomno se od delavca v takšni funkciji v okviru povprečne skrbnosti terja, da bo ustrezno poznal razpisno dokumentacijo, da bo ravnal skladno s samo pogodbo, skladno s predpisi pogodbene stranke in da ne bo ravnal samovoljno.
Tožena stranka utemeljeno ne želi nadaljevati delovnega razmerja s tožnikom. Iz očitkov, naslovljenih na tožnika v izredni odpovedi, ki so se izkazali za utemeljene, izhaja, da je tožnik s svojim ravnanjem storil več različnih kršitev delovnih obveznosti, ki so imele med drugim znatne finančne posledice. Negospodarno ravnanje z znatnimi denarnimi sredstvi in ravnanje v nasprotju z izrecnimi navodili delodajalca sta nedvomno razloga, ki povzročita izgubo zaupanja v delavca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00015827
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1, 6, 7, 7/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 38, 47, 47/3. URS člen 2. ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 20a/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 59, 71, 71/1, 71/2, 71/3, 73. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3, 3/3-1. ZBPP člen 8, 8/4. ZS člen 113a, 113a/6.
predhodno odločanje SEU - učinek erga omnes - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - potrošniški kredit - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov - javni interes - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nepošteni pogodbeni pogoji - načelo učinkovitosti prava EU - načelo formalne legalitete - odlog izvršbe na predlog dolžnika - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nedopustna razpolaganja - kršitev prisilnih predpisov - učinkovito sodno varstvo - načelo socialne države
Če je postavljeno vprašanje za predhodno odločanje (267. člen Pogodbe o delovanju Evropske Unije - PDEU), mora sodišče postopek prekiniti do odločitve Sodišča EU. V skladu z načelom ekonomičnosti sodišče druge stopnje ne bo posredovalo istega vprašanja sodišču EU tudi v obravnavani zadevi, ampak je le prekinilo postopek do odločitve Sodišča EU v zadevi C-407/18. Obravnavana zadeva se namreč od zadeve, v kateri je bilo enako vprašanje že postavljeno, v bistvenem ne razlikuje ne po dejanski, niti pravni podlagi.
Sodišče druge stopnje je po pregledu procesnega gradiva zavzelo delovno stališče, da je tudi v obravnavani zadevi, enako kot v zadevah VSM I Ip 138/2018 in VSM I Ip 376/2018, nedopusten (nepošten) v notarskem zapisu vsebovan pogodbeni pogoj o vezanosti kredita na tujo valuto, ker ne vsebuje ustrezne omejitve tveganja spremembe menjalnega tečaja do domače valute, ki je dolžnikov vir plačila kredita. Potrošniška kreditna pogodba, ki je namenjena financiranju glede stanovanjske hiše, po svoji značilnosti in temeljnem namenu ni tipični aleatorni posel, četudi vsebuje vezanost kredita na tujo valuto, ampak lahko govorimo kvečjemu o omejeni aleatornosti. Od tipičnih aleatornih poslov, t. i. kockarskih poslov, pri katerih je dopustno sprejeti tudi neomejeno tveganje velike izgube, ki ga ni mogoče obvladovati, so pričakovanja razumnega potrošnika (in tudi banke) pri kreditni pogodbi utemeljeno drugačna. V ospredju je stabilnost in predvidljivost financiranja pomembne potrošnikove dobrine. Potrošnikova kreditna sposobnost (ocenjena glede na njegove dohodke in sredstva v domači valuti) je bistven element pri sklepanju take pogodbe (tako za potrošnika, kot banko), ki povsem izgubi svoj smisel v primeru neomejene možnosti povečevanja vrednosti kreditne obveznosti v času odplačilne dobe.
Ker je sodišče druge stopnje zaznalo nedopustni pogoj, se mu je, enako kot v zadevah I Ip 138/2018 in I Ip 376/2018, postavilo vprašanje, ali mora že v fazi dovolitve izvršbe izvršilno sodišče samo preprečiti uveljavitev takega pogoja, ali mora navedeno presojo prepustiti pravdnemu sodišču v postopku z ničnostno tožbo?
V slovenskem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, so procesna določila, ki lahko prekomerno ovirajo sodišče pri učinkovitem preizkusu nedopustnih pogojev, tista, ki se nanašajo na uresničevanje načela formalne legalitete in na zakonske pogoje za odlog izvršbe.
V slovenski sodni praksi obstaja več smeri razumevanja preizkusa nedopustnih pogodbenih pogojev, zajetih v notarskem zapisu kot izvršilnem naslovu, kar že samo zase pomeni tehten razlog, da dokončno o razlagi prava EU v povezavi s slovensko procesno ureditvijo odloči Sodišče EU.
Sodišče druge stopnje možnost pravu EU lojalne razlage vidi v omilitvi strogega razumevanja načela formalne legalitete in vsaj omejenem preizkusu izvršilnega naslova glede nedopustnega pogoja že v izvršilnem postopku, kot je obširno pojasnilo že v VSM sklepu I Ip 138/2018.
ZZZDR člen 129a, 132. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. ZPP člen 413.
zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - otrokove potrebe - porazdelitev preživninskega bremena - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Prvo sodišče je utemeljeno podelilo odločilno težo dejstvu, da so bili na podlagi sodne poravnave stiki med tožnikom in toženko zmanjšani. Tako naj bi v skladu s sodno poravnavo potekali le eno popoldne med tednom in vsak drugi vikend, med počitnicami pa so ostali v enakem obsegu. Vendar pa je med pravdnima strankama oz. zakonitim zastopnikom tožnika in toženko nesporno, da se stiki niti v takem obsegu ne izvršujejo ter da toženka z otrokom sploh nima stikov, razen v trajanju nekaj minut. Omenjene okoliščine nedvomno predstavljajo spremenjene razmere, ki se morajo odraziti tudi v preživninski zavezi toženke. To narekuje novo ugotavljanje višine potreb mladoletnega tožnika ter novo porazdelitev preživninskega bremena, upoštevajoč pridobitne zmožnosti obeh staršev.
Toženka je kot dedinja vstopila v toženčev procesnopravni položaj, tako da izpodbijana odločitev ne učinkuje le v razmerju do tožnice, ampak tudi v razmerju do nje kot pravne naslednice prvotnega toženca.
Odločitev o nepodedljivosti terjatve, ki je predmet obravnavanja, je odločitev o utemeljenosti zahtevka in ne procesna odločitev, kakršna je ustavitev postopka. Če stranka med postopkom umre, po samem zakonu v njen (procesni) položaj vstopijo dediči. Smrt stranke med postopkom ne vpliva na pravila postopka o tožnikovem razpolaganju z zahtevkom in na pravice nasprotne stranke, povezane s tem. Ustavitev postopka bi bila v dani procesni situaciji lahko le posledica umika tožbe, ki ji dediči po pokojnem tožencu ne bi nasprotovali (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Ker te predpostavke niso podane, ni bilo podlage za ustavitev postopka.
Po 111. členu SZ-1 lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo za izpraznitev stanovanja, če oseba, ki uporablja stanovanje, ni sklenila najemne pogodbe z lastnikom.
Tudi ob neobstoju pisne listine je najemna pogodba veljavna, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale.
V pravdnem postopku je bilo ugotovljeno, da imata (obe) pravdni stranki vsaka svoje stroške s počitnikovanjem otroka, zato se ta strošek ne upošteva pri ugotavljanju oziroma določanju mesečnih preživninskih potreb otroka.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/1.. ZPP člen 347.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbena obravnava - sodna razveza
ZDR-1 v 1. alineji prvega odstavka 89. člena določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Gre torej za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela in ne za prenehanje potreb po določenem delavcu na željo uporabnika. Tudi če je uporabnik izrecno zahteval, da tožnica s 30. 9. 2014 pri njem preneha opravljati delo, za opravljanje katerega jo je tožena stranka tja napotila, to še ne pomeni, da je ne bi mogla k istemu uporabniku napotiti v obdobju med 14. 1. 2015 in 20. 2. 2015. Tožena stranka bi morala tožnico obravnavati enakopravno z ostalimi delavci, ne pa ji zgolj iz razloga, ker uporabnik pred petimi meseci njenega dela ni potreboval, iz istih razlogov kot prvič, znova odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
Tožena stranka je v vlogi z dne 18. 4. 2018 pojasnila, da je bila v izplačilu, izvedenem dne 5. 3. 2018, zajeta tudi sporna izpolnitev. Tožnik je še istega dne tožbo umaknil, kar pa je ne nazadnje tudi zgolj en mesec in pol po izpolnitvi, kar vse pomeni ''takoj'' po prvem odstavku 158. člena ZPP.
OZ člen 86, 92, 101, 101/1, 299, 299/1, 301, 301/1, 436. ZPP člen 7, 286.
dolžniška zamuda - ugovor neizpolnjene pogodbe - začasne prodaje (repo posli) - repo pogodba - ugovor ničnosti pogodbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - neupoštevanje prepoznih navedb - trdtiveno in dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - ugovor ogroženosti - zapadlost obveznosti - ugovor materialnega prava
Ker bi morala tožeča stranka prva izpolniti svojo obveznost na določen dan, to je prenesti vrednostne papirje na toženo stranko, pa tega ni storila, je prišla v dolžniško zamudo. Zato je ona tista, ki je dolžna nositi tveganje razvrednotenja obveznic kot posledico Odločbe o izrednih ukrepih, izdane s strani Banke Slovenije, saj je nemožnost izpolnitve (razvrednotenje obveznic) nastala v času, ko je bila tožeča stranka v zamudi, ki jo je zakrivila sama. Ker sama ni prva izpolnila svoje obveznosti, tudi ne more zahtevati izpolnitve od tožene stranke, ki je tako utemeljeno podala ugovor neizpolnjene pogodbe oziroma da tožeča stranka ni izpolnila svoje obveznosti, ki bi jo morala izpolniti kot prva, šele nato pa tožena stranka.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - legitimacija za pritožbo - udeleženci postopka - subjekt vpisa kot pritožnik
V konkretnem primeru je pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga vložila pravna oseba, nad katero sodišče vodi postopek izbrisa. Proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga lahko vloži pritožbo vsak udeleženec postopka, torej nedvomno tudi pravna oseba, zoper katero se vodi postopek izbrisa, ne glede na dejstvo, da ni vložila ugovora proti začetku postopka odpusta obveznosti. Registrsko sodišče zato ni imelo podlage za sklepanje, da njena pritožba ni dovoljena.
pobotni ugovor - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti - telesna poškodba povzročena v pretepu - sporna višina odškodnine
Toženec je vložil pobotni ugovor, s katerim je zoper tožnika v pobot ugovarjal za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, ki mu jih je prizadejal tožnik, znesek 300,00 EUR, česar tožnik ni prerekal. Prvostopenjsko sodišče zato priznane odškodnine tožencu za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, kot v pobot uveljavljane terjatve, ni odmerjalo, zato višine njunih odškodnin iz tega naslova medsebojno materialnopravno ni mogoče primerjati.
posojilna pogodba - ničnost posojilne pogodbe - pravda za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - oderuštvo - dokazna ocena - dejansko stanje - izvedensko mnenje
Bistvena značilnost oderuške pogodbe je subjektivni element, za katerega ne zadošča zgolj zavedanje ene pogodbene stranke o stiski, težkem premoženjskem stanju, neizkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti druge. Pogodba je oderuška, če ena pogodbena stranka te okoliščine izkoristi, tako, da si izgovori nesorazmerno korist (prim. 119. člen OZ). Oderuštvo je namreč posledica zavestnega ravnanja. Nesorazmerje med izpolnitvama ni nikoli naključno, ampak gre za namero ene pogodbene stranke, da si doseže premoženjsko korist. Pomembno je še, da obstaja zveza med težkim osebnim stanjem in izgovorjenim nesorazmerjem.
ZZZDR člen 56, 56/2, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 286, 286/4, 337.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - obseg skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - prispevek zakoncev - nematerialni prispevek zakoncev - skrb za dom in družino - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - darilo zakoncema - kredit - obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - prevzem obveznosti za tekoče potrebe družine - dohodki in premoženje zakonca - višji dohodki enega od zakoncev - posebno premoženje zakoncev - podedovano premoženje - breme preživljanja - nedovoljene pritožbene novote
V odsotnosti tožbenih trditev, da je bila pomoč prijateljev v času daritve namenjena le tožniku, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja pomoč pri gradnji, ki so jo pravdnima strankama nudili (tožnikovi) prijatelji in toženkin očim, darilo obema zakoncema, po enakih deležih. Pomoč tožnikovih prijateljev pri gradnji se torej ne more odraziti v višjem deležu (tožnika) na skupnem premoženju. Enako velja glede kredita, ki ga je za financiranje vlaganj najel tožnik (gre za obveznost, nastalo v zvezi s skupnim premoženjem, za katero zakonca odgovarjata nerazdelno; (drugi odstavek 56. člena ZZZDR), odplačala pa (v korist obeh zakoncev) njegova mama.
Pri določitvi deležev na skupnem premoženju je treba prispevke strank pri nastanku skupnega premoženja ugotavljati za celotno obdobje zakonske (in ekonomske) skupnosti.
Toženkin delež na skupnem premoženju s tožnikovim izenačujejo okoliščine, da je bila pretežna skrb za varstvo in vzgojo otroka ter izključna skrb za gospodinjska dela v celotnem obdobju trajanja zakonske zveze na toženki, da je toženka finančno prispevala h gradnji (vanjo je poleg dveh posojil, ki jih je sama odplačala, vložila tudi del podedovanih sredstev) in da je bilo na toženki v obdobju 1991 - 1994 celotno breme preživljanja družine. Tožnik ni uspel izpodbiti domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju.
neposlovna odškodninska odgovornost - hoja po stopnicah - protipravnost ravnanja - opustitveno ravnanje - vzročna zveza
V primeru očitka opustitvenih ravnanj je treba praviloma ugotoviti, ali je toženka opustila dolžno skrbnost, ki jo bodisi nalagajo posebni predpisi bodisi izhaja iz splošnega načela o prepovedi povzročanja škode glede na okoliščine primera.
razveza zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - določanje preživnine za otroka - preživninska obveznost staršev - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - stroški preživljanja - stiki med očetom in otrokom - vrednotenje deležev - matematična operacija - finančne zmožnosti staršev - dohodek staršev - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo
Mati res razpolaga z višjimi dohodki (1.699,60 EUR, oče 1.096,83 EUR), kar pa še ne upravičuje razmerja, ki ga je določilo prvo sodišče. Slednje pri svoji odločitvi ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da sta deklici zaupani v varstvo in vzgojo materi, ki tako prevzema večji del starševske skrbi, in je v vzgojo otrok bolj vpeta.
Metoda, ki se jo je poslužilo prvo sodišče, je pretirano matematična. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da se višina mesečnih potreb določi z uravnoteženjem pravnorelevantnih dejavnikov: otrokove potrebe - preživninske zmožnosti matere - preživninske zmožnosti očeta. Uporabiti je treba vrednostni in ne matematični pristop.
poseg v osebnostno pravico - začasna odredba - prepoved objave - pravica do svobodnega izražanja - denarna kazen - objava na svetovnem spletu - predlog za izdajo začasne odredbe - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic
V zvezi z zavrnitvijo predloga na prepoved toženki nadaljnjega objavljanja nepreverjenih podatkov je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je ta formuliran preširoko in da iz njega ni jasno razvidno, katerih ravnanj ali načinov poročanja se mora toženka vzdržati. Poleg tega, da je tak predlog vprašljiv z vidika omejevanja pravice do svobodnega izražanja in informiranja (to je cenzure), pa je enako pomembno, da je lahko sodna odločba (s katero je takemu predlogu/zahtevku ugodeno) prav zato neizvršljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015434
ZPP člen 410, 410/1, 411.
začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - stiki med očetom in otrokom - otrokova največja korist - izkazanost nepopravljive škode - volja otroka - zaslišanje otroka - neformalni razgovor z otrokom - razgovor pri Centru za socialno delo (CSD) - zaupna oseba
V zadnjem obdobju je pri izvrševanju stikov otroka z očetom prihajalo do težav in se ti določen čas celo niso izvajali, zato je bila izdaja začasne odredbe nujno potrebna, saj odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev lahko hitro povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki lahko hitro postane zelo težko popravljiva.
Sodišče je mnenje otroka, ki je očitno sposoben razumeti pomen in posledice odločitve, da pri očetu ne bi spal, pridobilo preko CSD. Lahko bi bila lahko ob razgovoru na CSD z otrokom navzoča tudi oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere in tako otroku pomaga izraziti svoje mnenje, vendar to ni nujno. Zaupna oseba je namreč oseba, ki jo otrok sam spontano izbere in to seveda ne more biti oseba, ki jo otroku izbere nekdo drug, udeleženec postopka, pooblaščenec ali sodišče. Otrok pred CSD te želje ni izrazil, prav tako pa tudi pritožnik v pritožbi ne navaja, da bi si otrok izbral zaupno osebo, za katero bi želel, da bi bila z njim navzoča pri pogovoru na CSD.
Opisno oblikovan izrek glede obrestnega zahtevka (z navedbo glavnice oziroma obdobja, v katerem tečejo zakonske zamudne obresti, ob upoštevanju delnih plačil) sicer sam po sebi ni nepravilen, saj je določljiv tudi po višini. Ni pa primeren takrat, kadar stranka tožbeni zahtevek formulira tako, da zahteva kapitalizirani znesek dolgovane glavnice z obrestmi od določenega datuma - npr. datuma vložitve tožbe skupaj s procesnimi obrestmi.
Kapitalizirani znesek pripadajoče odpravnine v višini 3.908,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan 5. 12. 2017 znaša 5.504,71 EUR. Od tega zneska pa je iz naslova delnega plačila zneska 500,00 EUR na dan 18. 10. 2015 potrebno odšteti ne le glavnice v znesku 500,00 EUR (kot je to storil tožnik), ampak tudi obresti od glavnice v znesku 500,00 EUR za čas od 19. 10. 2015 do 5. 12. 2017 v znesku 85,44 EUR do katerih tožnik ni upravičen, jih je pa pri izračunu (v tožbi) nepravilno pripisal kapitaliziranemu vtoževanemu znesku. Od zneska 5.504,71 EUR iz naslova odpravnine je torej potrebno odšteti znesek 585,44 EUR, tako da znaša kapitalizirani znesek glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan 5. 12. 2017, do katerega je tožnik upravičen, 4.919,27 EUR.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017083
ZSSloV člen 2, 53, 53/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZJU člen 140. ZDR-1 člen 156, 179. OZ člen 352.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - pogodbena odškodninska odgovornost - davki in prispevki
Četudi sodišče prve stopnje ni posebej razlogovalo o elementih odškodninske obveznosti, je v dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe vendarle dovolj podlage za zaključek, da so podane predpostavke pogodbene odškodninske obveznosti. Te so protipravnost (kršitev pogodbe), škoda ter vzročna zveza med kršitvijo pogodbe in škodo po načelu naravne vzročnosti. Odgovornost za kršitev pogodbe ni krivdne (subjektivne) narave - dolžnik se je ne more razbremeniti z dokazom, da ni kriv, ampak mora dokazati nepredvidljive okoliščine, ki niso pod njegovim nadzorom. To ni bilo ugotovljeno, protipravno ravnanje tožene stranke (kršitev obveznosti zagotovitve tedenskega počitka) in nastanek škode izhajata iz ugotovitev sodišča prve stopnje, upoštevati pa je še domnevo vzročnosti.
OZ člen 198. ZASP člen 81, 156, 157. ZPP člen 105a, 185, 185/2.
avtorsko nadomestilo - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - zastaranje terjatve na plačilo nadomestila za uporabo avtorskih pravic - zastaranje civilne kazni - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba glasbenih del - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna praznina - korist od uporabe - podlaga za plačilo nadomestila - kriteriji za določitev nadomestila - trajno pogodbeno razmerje - primerno nadomestilo - (objektivna) sprememba tožbe - obravnavanje zahtevka po spremenjeni tožbi - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o ugovoru zastaranja avtorskega nadomestila in civilne kazni. Pri obeh je zastaralni rok pet let in ne tri leta, za kar se zavzema tožena stranka.
Najbolj primerno in ustrezno nadomestilo za sporno obdobje je tako, kot ga je toženka plačevala tožniku pred odpovedjo pogodbe, torej v skladu z njo, to pa je 3,85% od ustvarjenega prihodka.
Ko enkrat sodišče začne meritorno obravnavati spremenjeno tožbo, plačilo takse ne more več predstavljati procesne predpostavke za dopustitev spremembe tožbe. Sodišče takso le prisilno izterja, če jo stranka v roku ne plača. Takšna kršitev pa na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - prepovedana imisija - sosedsko pravo - lega nepremičnine
Ker gre po mnenju pritožbenega sodišča za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, je na podlagi prvega odstavka 57. člena ZPP podana pristojnost Okrožnega sodišča v Novem mestu, kjer ležita nepremičnini.