OZ člen 165, 174, 174/2, 179, 179/1, 179/2, 299, 299/2, 378, 378/1, 965, 965/1.. ZDoh-2 člen 27, 27/1-5, 127.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - višina denarne odškodnine - renta iz naslova tuje pomoči - trajno povečane potrebe - odmera odškodnine po cenah na dan sojenja - nečista denarna terjatev - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - zavarovanje pred odgovornostjo - direktna tožba zoper zavarovalnico - davek od odškodnine
1. Tožnik terjatev lahko uveljavlja od obeh solidarnih dolžnikov, glede na določbo prvega odstavka 965. člena OZ pa tudi neposredno od zavarovalnice, pri kateri imata oba solidarna dolžnika sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, ter se zavarovalni vsoti seštevata.
2. V obravnavanem primeru gre pri renti za tujo pomoč za nečisto denarno terjatev, katere višina se ugotavlja po razmerah v času sojenja, na priznani znesek na račun skupnega seštevka obrokov rente na račun tuje pomoči, zapadlih po vložitve tožbe, gredo tožniku zakonske zamudne obresti od zapadlosti posamičnega obroka dalje.
3. V primeru rente za tujo pomoč po končanem zdravljenju gre lahko tudi za situacije, ko so omejene zmožnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil, ne nujno zgolj v zvezi z nego, kot zmotno meni pritožnica.
4. Po določbi drugega odstavka 174. člena OZ mora v primeru, če poškodovani zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane, ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje uničene ali zmanjšane, odgovorna oseba plačevati določeno denarno rento kot povračilo za to škodo. V obravnavanem primeru ne gre za rento zaradi izgube na zaslužku, pač pa iz naslova tuje pomoči zaradi trajno povečanih potreb. Po določbi 27. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača med drugim tudi (5. točka) od odškodnine na podlagi sodbe sodišča zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali škode na osebnem premoženju, vključno z zamudnimi obrestmi, razen odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. V konkretnem primeru pa za slednji primer ne gre.
plačilo najemnine - sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij - pisna najemna pogodba - solidarna odgovornost za obveznosti - pasivna legitimacija - predpogodba
Na podlagi takšnega dogovora prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da so pravdne stranke v 3. členu Sporazuma dogovorili najemno pogodbo v pisni obliki, ki ima tudi vse bistvene sestavine najemne pogodbe, kot jo določa 91. člen Stanovanjskega zakonika.
insolventnost - prezadolženost - trajna nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - domneva insolventnosti - stečajni dolžnik - predlog za začetek stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - dopolnitev pritožbe - pritožbeni rok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - nadomestna vročitev - osebna vročitev - pritožba dolžnika - zakoniti zastopnik - vročanje zakonitemu zastopniku - vročitev pravni osebi
Dolžnik v roku ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja. Družbenik ne more biti uspešen v tistem delu pritožbenih navedb, v katerem izpodbija upnikovo terjatev. Dolžnik je imel možnost ugovarjati, da ni insolventen, vendar le v 15 dneh od prejema upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
Vročitev pravni osebi je po pravilih o nadomestni vročitvi pravilno opravljena na naslovu iz sodnega registra celo, če pravne osebe na tem naslovu sploh ni, torej tudi, če je njen zakoniti zastopnik dalj časa odsoten.
ZFPPIPP člen 330, 330/2, 410, 410/1, 410/1-1. ZPP člen 212.
postopek osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pravnomočen sklep o začetku stečajnega postopka - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - ustavna pritožba
Sodišče sme začeti s prodajo premoženja stečajnega dolžnika po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Ustavna pritožba ni bila vložena v zvezi s to stečajno zadevo, povedano natančneje, ni bila vložena zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan na dolžnikov predlog. Iz elektronsko dostopnih podatkov tudi ne izhaja, da bi Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ta postopek zadržalo.
URS člen 2, 14, 14/2, 25. ZST-1 člen 8, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 12a/6, 12a/10, 13, 13/3. ZIZ člen 29b. ZPP člen 108, 108/4. ZDavP-2 člen 24.
taksna oprostitev - zakonski pogoji - nepopolna vloga - preiskovalno načelo - ustavnoskladna razlaga - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - načelo socialne države - splošno načelo enakosti
Ustavnoskladna razlaga določila o navedbi podatkov in izjav za družinske člane z njihovimi podpisi (2. in 4. do 7. točka drugega odstavka 12. člena ZST-1) v predlogu za taksno oprostitev je lahko le tista, ki navedeno sestavino ne opredeljuje kot nujno za vsebinsko obravnavo. Ta vsebina je lahko le fakultativna. Predlagatelj lahko navede podatke in izjave za družinske člane, če zanje ve ali če sorodniki prostovoljno z njim sodelujejo, kar pa ni nujno. Četudi podatki in izjave ter podpisi družinskih članov manjkajo, je predlog še vedno primeren za obravnavo in ga sodišče ne sme zavreči.
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih očitkov - ni razlogov o odločilnih dejstvih - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev pritožbenih navedb - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - celovita dokazna ocena - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - primerna kazen - obseg pritožbenega preizkusa
Odsotnost razlogov nasploh ter posebej razlogov o odločilnih dejstvih in precejšnje nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih, so tri po predmetu različne hibe v sodbi, ki določajo navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Čeprav z istim učinkom, ni isto, če sodba sploh nima razlogov ali če nima "zgolj" razlogov o odločilnih dejstvih, kaj šele, če je med njimi precejšnje nasprotje.
ZPP člen 87, 87/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
zastopanje pred višjim sodiščem - pravniški državni izpit - zavrženje pritožbe - kvalificirani pooblaščenec
Zakonska določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, ki dopušča v pritožbenem postopku zastopanje stranke le po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma ki ima opravljen pravniški državni izpit, po mnenju pritožbenega sodišča ni protiustavna in ni v nasprotju s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato pritožbeno sodišče ne bo dalo pobude za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega predpisa pred Ustavnim sodiščem, za kar se smiselno zavzema toženčev pooblaščenec v pritožbi.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Ker izvedenec ugotavlja, da vzrokov in ogrožanja še ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec ni kritičen do svoje duševne motnje in vanjo nima uvida ter meni da je zdrav - vse projecira na druge in svoje nasilno vedenje vztrajno zanika - je utemeljena odločitev prvega sodišča o zadržanju na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
postopek za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker tožena stranka v pritožbi zoper sklep ni izpodbijala ugotovitve sodišča, da sodne takse za pritožbeni postopek zoper sodbo ni plačala, niti ni zatrjevala, da so v zadevi podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je bil izpodbijani sklep izdan ob pravilni uporabi 105.a člena ZPP.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12a, 12a/2, 12a/3, 12a/4, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108/5.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - ravnanje z nepopolno vlogo - delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodna praksa v primerih, ko predlagatelj dopolni predlog za oprostitev plačila sodnih taks, a ne v celoti, terja presojo, ali podatki, ki jih stranka ni navedla, preprečujejo vsebinsko obravnavanje predloga.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (1998) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Oseba, ki se zdravi, je dolžna upoštevati zdravnikova navodila, saj ji le-ta pomagajo k hitrejši ozdravitvi oziroma ji povedo, da se mora izogibati ravnanj, ki bi lahko negativno vplivala na potek zdravljenja. Delavec se mora držati navodil zdravnika zato, da bo zdravljenje čim krajše. To sicer ne pomeni, da delavec v tem času ne sme izvrševati niti tistih običajnih vsakodnevnih opravil in dejavnosti, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Za ravnanje delavca v bolniškem staležu torej velja poseben režim, predvsem določen s 233. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Ker tožnik ni imel dovoljenja za opravljanje lažjih in težjih fizičnih del, povezanih z gradnjo hišice na drevesu, je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ugotovljena tožnikova aktivnost namreč presega obseg sprehodov v naravi, gibanja v občini in odhodov k zdravniku specialistu, saj je dvigoval težja bremena, čeprav mu je bilo to odsvetovano. Zato je toženka tožnikovo ravnanje utemeljeno opredelila kot kršitev, zaradi katere mu je podala pisno opozorilo.
pregledovanje spisa - dovolitev vpogleda v sodni spis - sodelovanje osebe, ki ni stranka postopka - pravna korist - pravni interes - trditveno in dokazno breme - podatki o premoženju - načelo sorazmernosti
Pritožnica ni izkazala upravičene koristi za vpogled v že zaključen sodni spis, v katerem ni bila pravdna stranka. Svoj predlog je utemeljevala z navedbami, da potrebuje podatke in dokumentacijo za vložitev tožbe zoper svojega bivšega partnerja. Sodišče je pravilno pretehtalo njene koristi v primerjavi s koristmi obeh v pravdi udeleženih strank. Njena pravica do sodnega varstva zoper bivšega partnerja s tem ni onemogočena niti bistveno otežena.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/1-2, 60/2, 60/2-5, 60/3, 60/4, 296, 296/2.. ZPP člen 154, 154/1, 157.
prijava pogojne terjatve - odločitev o stroških postopka
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka že k prijavi terjatve morala priložiti sklep, iz katerega je razvidno, da sta bili terjatvi NLB L. d.o.o. in NKBM d.d. v stečajnem postopku nad njo priznani.
Sodišče prve stopnje je že v prejšnjih sklepih, s katerimi je odmerilo izvedenino, presodilo, da zdravstveni karton ne obsega več kot 200 strani. Tudi iz stroškovnika za opravljeno izvedensko delo komisije izhaja, da sta člana izvedenskega organa pojasnila, da sta zbirala in proučila dodatno dokumentacijo, ki obsega od 100 do 200 strani. Zato sta člana izvedenskega organa upravičena do nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (zdravstvenega kartona), ki obsega do 200 strani.
odločitev o pravdnih stroških - obrazložena vloga - kratek dopis in obvestilo
Sodišče prve stopnje je za sporne vloge utemeljeno priznalo stroške po tar. št. 15/2 OT. Gre namreč za obrazložene vloge, v katerih tožnik podaja dodatne navedbe v zvezi s predmetno zadevo. Predvsem se nanašajo na podana mnenja izvedenskega organa.
Tožnik je bil uživalec starostne pokojnine in sočasno v obdobju od 1. 4. 2016 do 28. 2. 2017 kot družbenik in poslovodja zasebne družbe vpisan v sodni oziroma poslovni register. Ker t. i. dvojnega statusa ni pravočasno uskladil, je bil delno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2 za 10 ur tedensko od 1. 4. 2016 do 28. 2. 2017. Izrečeno je bilo, da se mu v tem obdobju izplačuje sorazmerni del pokojnine. Odločitev o delni vključitvi uživalca starostne pokojnine v obvezno zavarovanje in izplačevanju sorazmernega dela pokojnine je postala dokončna in pravnomočna. Navedeno pomeni, da je odpadla pravna podlaga za izplačevanje polne starostne pokojnine v spornem obdobju, zato je tožnik preplačilo pokojnine dolžan vrniti.
Običajno maščevanje ne more predstavljati izvršitve zakonskega znaka "drug nizkotni nagib", saj ne predstavlja normativne konkretizacije nizkotnega nagiba v smislu 4. točke 116. člena KZ-1. V 4. točki 116. člena je kot eden izmed izvršitvenih načinov kaznivega dejanja umora navedeno brezobzirno maščevanje. Glede na to, zgolj običajno maščevanje ne more predstavljati izvršitvenega ravnanja iz "drugih nizkotnih nagibov".
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da je obtoženi z enim ravnanjem uresničil dve prepovedani posledici, torej smrt oškodovanke in nevarnost za življenje oseb, ki so se v predmetnem času nahajale v lokalu in v njegovi neposredni bližini. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje ne gre niti za situacijo, ko bi bila kriminalna količina enega kaznivega dejanja vsebovana v drugem, niti ni kriminalna količina drugega kaznivega dejanja v primerjavi s kriminalno količino prvega neznatna.
Obdolženec se je ves čas postopka vztrajno izmikal sprejemanju sodnih pošiljk, zaradi česar je sodišče moralo tudi večkrat odrediti vročanje sodnih pisanj preko pooblaščenih vročevalcev. S tem so nastali stroški, ki jih je obdolženi dolžan poravnati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00019218
URS člen 121, 125. ZASP člen 5, 37, 130, 130/1, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/2, 168/3, 168/4. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 44. OZ člen 74. ZPreZP-1 člen 3, 3/1.
nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - nadomestilo za zakonito uporabo - sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - civilna kazen po ZASP - krivda - skupni sporazum - exceptio illegalis - svet za avtorsko pravo
Sodišče je vezano le na ustavo in zakone (125. člen URS), pri ostalih podzakonskih predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. To pomeni, da sodišče samo preizkusi, ali je podzakonski predpis v skladu z zakonom. Doslej ni bilo dvoma, da ima takšno pravico pri vsakem, po javnopravnem telesu izdanem podzakonskem aktu. Nobenega razloga pa že glede na besedilo 125. člena URS ni, da bi imelo sodišče manjšo pravico preizkusiti akt, ki ima vse učinke podzakonskega akta zgolj zato, ker ga ni sprejelo kakšno javnopravno telo. Če je kakšna določba o predpostavkah za uporabo Skupnega sporazuma (v nadaljevanju: SS) v nasprotju z ZASP, je sodišče ne uporabi. Pritožbeno sodišče je zato v tej zadevi 125. člen URS uporabilo za preizkus pravne pravilnosti posameznih določb SS. Na odločitve Sveta za avtorsko pravo sodišča niso vezana, ker lahko uporabijo exceptio illegalis.
V SS si je tožeča stranka izgovorila trikratno nadomestilo v primeru kršitve pravice. Učinek takšne tarife (prvega odstavka 4. člena tarifnega dela SS) je, da je tožeča stranka v primeru kršitve vselej upravičena do trikratnika tarife za zakonito uporabo. Ker je to enako, kot je zgornja meja tega, kar lahko zahteva na temelju prvega in tretjega odstavka 168. člena ZASP, je to nedopustno. Nedopustno je zato, ker je sama civilna kazen vezana na krivdo kot dodatno predpostavko, ki ni vedno podana. Celo v primeru kršitve torej proizvajalec fonogramov na temelju ZASP ni samodejno upravičen do civilne kazni, kot je že bilo pojasnjeno. Z oblikovanjem tarife v 4. in 5. členu SS so sklenitelji SS dosegli prav to, da bo do trikratnika tarife za zakonito uporabo (5. člen ZASP) proizvajalec fonogramov upravičen v primeru kršitve vselej, ne glede na stopnjo krivde kršitelja in druge predpostavke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014998
ZKP-UPB8 člen 129a, 129a/6, 130. KZ-1-UPB2 člen 87, 87/1.
izrek denarne kazni - stečajni postopek - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo, da je stečajni postopek začasna ovira za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka, vendar je v nadaljevanju zmotno in predvsem preuranjeno zaključilo, da se denarna kazen ne da oziroma se ne bo dala prisilno izterjati. To okoliščino bo namreč mogoče ugotoviti šele po končanem stečajnem postopku zoper obsojenega, v katerem je sicer Republika Slovenija prijavila med drugimi tudi terjatev iz naslova te denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR (list. št. 463 in 464 v spisu). Šele po tem, če denarna kazen ne bo plačana iz unovčene stečajne mase oziroma, če je prostovoljno ne bo plačal niti obsojeni sam, bo lahko sodišče ponovno začelo oziroma nadaljevalo s prisilno izterjavo te denarne kazni v izvršilnem postopku. Sodišče prve stopnje sicer pravilno odločilo s sodbo, vendar je svojo odločitev napačno oprlo na določbo 130. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki velja le za prisilno izterjavo denarnih kazni, predpisanih v ZKP, namesto pravilno na določbo šestega odstavka 129.a člena ZKP, ki se nanaša na spremembo denarne kazni, ki se ne da niti prisilno izterjati, v kazen zapora. Posledično je napačno določilo število dni zapora po 130. členu ZKP, namesto pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, po kateri se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora.