Za inkriminacijo ravnanja po 244. člena KZ je potrebno v primeru, ko škoda gospodarski družbi ni nastala (ravnanje je bilo v korist družbi in drugi osebi), ugotoviti ali je poslovodstvo ob takšnem ravnanju zanemarilo temeljno dolžnost, ta pa je pridobivanje (M. imalnega) dobička za družbenike. Če poslovodstvo ustvari korist (dobiček) za družbenike in korist še zase ali druge, je poslovodstvo mogoče obsoditi za kaznivo dejanje zlorabe položaja le ob dokazanosti, da se je namerno (naklepno) odreklo delu dobička oziroma da je prišlo do prelivanja premoženja iz premoženjske sfere gospodarske družbe v premoženjsko sfero drugih oseb.
Izhajajoč iz opisanega ravnanja obtožencev, usmerjenega k pridobitvi bilančnega dobička kot končnim ciljem, pa glede na to, da so si družbeniki družbe U. d.o.o. (med njimi obtoženca) dobiček delili šele po petih letih poslovanja (leta 2004 in 2006), in kar je še posebej pomembno, izven inkriminiranega obdobja (čas od 1. 12. 1998 do konca leta 2001), ter dodatno, da so bila njihova ravnanja po tem obravnavanem obdobju v korist matični družbi, obtožencema zakonsko zahtevan namen pridobitve premoženjske koristi družbi U. d.o.o. tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni dokazan.