CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015462
OZ člen 182, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 8, 243, 254, 254/2.
povrnitev nepremoženjske škode - nova škoda in dodatna odškodnina - poslabšanje zdravstvenega stanja - bodoča škoda - pravica do odškodnine - normalen tek stvari - predvidljivost nastanka škode - predvidljiva škoda - zastaranje odškodninske terjatve - čas nastanka škode - subjektivni zastaralni rok - objektivni zastaralni rok - sodni izvedenec - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - postavitev drugega izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Posledice tožnika, ki se nanašajo na dolgoletno zdravljenje kroničnega osteomielitisa desne goleni, predstavljajo bodočo škodo in ne povsem nove škode. Tudi pri bodoči škodi oškodovancu pripada pravica zahtevati odškodnino, če gre za takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do kakršnega po normalnem teku stvari ne bi smelo priti. Dokazno breme, da gre za takšno škodo, je na tožniku.
Sodišče je predvidljivost nadaljnjega večletnega zdravljenja tožnika za posledicami kroničnega osteomielitisa ugotavljalo z izvedencema medicinske stroke.
Napačno je pritožbeno stališče, da je objektivni zastaralni rok začel teči šele po popolnem zaključku zdravljenja, torej v letu 2011. To bi pomenilo, da bi zastaranje lahko začelo teči vedno le za prestano škodo, nikoli pa za predvidljivo bodočo škodo. Zastaralni rok začne po ustaljeni sodni praksi teči takrat, ko se je oškodovančevo stanje stabiliziralo, čeprav še niso bili izvedeni vsi posamični ukrepi, pri čemer mora glede bodoče škode oškodovanec tožbeni zahtevek vložiti, ko razpolaga z bistvenimi podatki za njeno uveljavitev. Objektivni zastaralni rok, ki se navezuje na čas nastanka škode, teče neodvisno od subjektivnega zastaralnega roka in tožnik s tožbenim zahtevkom lahko uspe le, če ni pretekel nobeden od njiju.
ZPP člen 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
singularno pravno nasledstvo - prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe zaradi stečaja - prenos terjatve v stečajnem postopku
Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS je že zavzela stališče, da prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe.
Da je bila terjatev, uveljavljana v tem postopku, prenesena na družbo I. d.o.o. v stečajnem postopku zoper prvotožečo stranko, je bilo prvostopenjsko sodišče obveščeno z dopisom te družbe z dne 20. 12. 2016, izrecno pa to dejstvo priznava tudi tožena stranka v izjavi z dne 2. 2. 2017. Upoštevaje dejstvo, da je bilo v tem postopku sodišče seznanjeno o prenosu uveljavljane terjatve na pritožnika, je sodišče zmotno uporabilo peti odstavek 81. člena ZPP, ker postopka ni prekinilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožnik.
nasprotna izvršba - subjektivni in objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo - pogoji za nasprotno izvršbo - pravočasnost predloga - laična stranka - stroški odvetniškega zastopanja - odvetnik kot stranka postopka
Ob upoštevanju vseh okoliščin primera, časovnega sosledja dogajanja in korespondence med strankama je sodišče prve stopnje štelo, da je dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) predlog za nasprotno izvršbo vložil pravočasno, v okviru trimesečnega subjektivnega in enoletnega objektivnega roka.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da nasprotna izvršba še ni možna oziroma dopustna, ker izvršba v konkretnem primeru sploh še ni končana, višje sodišče pojasnjuje, da prvi odstavek 67. člena ZIZ kot pogoj za dovolitev nasprotne izvršbe določa, da mora biti izvršba že opravljena. Ta pogoj je bil v konkretni zadevi izpolnjen, saj je bilo na naroku za obravnavo predloga za nasprotno izvršbo kot nesporno ugotovljeno, da je bila terjatev po izvršilnem naslovu poplačana in celo preplačana.
Skladno s sodno prakso odvetnik v lastni zadevi nima pravice do povračila stroškov po OT, kar velja tudi za primere, ko je pooblastilo dano odvetniku iz odvetniške družbe, ki je stranka postopka. Do povračila stroškov po OT bi bil upravičen le v primeru, če bi za zastopanje pooblastil drugega odvetnika, do česar pa v konkretni zadevi ni prišlo, zato sodišče prve stopnje stroškov odvetniškega zastopanja upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) pravilno ni priznalo.
ZD člen 61, 61/1. ZPP člen 254, 254/3, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 52.
oporoka - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - starostna demenca
Neutemeljeni so pritožbeni očitki o pomanjkljivostih vsakega od mnenj. Sodišče je po pridobitvi pisnega mnenja prvo izvedenko zaslišalo o vseh pomislekih, ki jih je izrazila prva toženka. Ker je po ustni dopolnitvi mnenja vztrajala pri pomislekih o pravilnosti mnenja – opozorila je predvsem na vprašljivost postavljene diagnoze (psihoorganski sindrom) in ovrednotenja testa spoznavnih sposobnosti (glede na to, da izvedenka ob znatno slabšem rezultatu testa v drugi zadevi ni podvomila o obstoju oporočne sposobnosti) – je sodišče postavilo novega izvedenca. Odločitev temelji na pravilni razlagi tretjega odstavka 254. člena ZPP, po katerem sodišče postavi novega izvedenca, če kljub dopolnitvi prvega mnenja ni mogoče odpraviti dvoma o njegovi pravilnosti. Pri presoji, ali je bil podan dvom o pravilnosti prvega mnenja, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je izvedensko mnenje ključno za izid pravde in da v podanem mnenju ni imelo dovolj opore za prepričljiv odgovor na toženkine dvome.
podaljšanje roka - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
V ZKP ni določbe, ki bi dovoljevala podaljšanje roka iz 129.a člena ZKP, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da predlog obsojenca, ki ga je podal po izteku zakonskega roka, zavrže kot prepoznega.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 54, 56, 118, 134, 200, 200/3.. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodno varstvo - predhodno varstvo pri delodajalcu - zakonske zamudne obresti
Predhodno varstvo pravic pri delodajalcu je pogoj za sodno varstvo tudi v primeru zahtevka za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas le v primeru, če delavec varstvo zahteva med trajanjem delovnega razmerja za določen čas, ne pa tudi po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Med obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi je v 5. alineji prvega odstavka 31. člena ZDR-1 navedeno, da mora biti v pogodbi določen tudi čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi in razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ta določba je bila, če jo primerjamo z vsebinsko podobno določbo 29. člena prej veljavnega ZDR, dopolnjena prav z določbo o razlogu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot obvezni sestavini pogodbe o zaposlitvi (ki je 29. člen ZDR iz l. 2002 ni vseboval). Pogodba o zaposlitvi za določen čas, v kateri ta razlog ni naveden, je že zaradi te bistvene pomanjkljivosti nezakonita.
Nadomestila plače, ki jih delavec zahteva v okviru reparacijskega zahtevka (za čas nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo), enako kot mesečna plača (za javne uslužbence), dospejo v plačilo 6. dne v mesecu za plačo preteklega meseca, za delavce pa velja določba drugega odstavka 134. člena ZDR‑1 (plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00015377
OZ člen 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179. ZPP člen 13, 14. ZVCP-1 člen 2.
objektivna odškodninska odgovornost - oprostitev objektivne odgovornosti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - načelo zaupanja v cestnem prometu - poškodbe okolčja in stegnenice - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - rentni zahtevek - normalen tek stvari - predhodno vprašanje
Pravilna je ugotovitev sodišča, da je k nastanku nezgode bistveno (80 %) prispeval tožnik s svojim protipravnim ravnanjem. Kljub temu da je bila zavarovanka toženke dolžna pričakovati, da vsi udeleženci cestnega prometa ne ravnajo skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa, neupoštevanja temeljnega pravila o vožnji po desni strani ni mogla pričakovati. Pri vožnji čez križišče je druge udeležence prometa lahko pričakovala, ne pa njihove vožnje in prečkanja križišča iz nasprotne strani. Tožnik je namreč kršil temeljno cestnoprometno pravilo o vožnji po desni strani ceste. Poleg tega je bil oblečen v temna oblačila in v nočnem času na kolesu ni uporabljal luči. Dodatno je v križišče pripeljal s hitrostjo 16 km/uro (kar je bilo sicer v okviru predpisane omejitve), a je "šel direkt na cesto", ne da bi se prepričal, ali lahko križišče varno prepelje in brez takšne prilagoditve hitrosti, da bi lahko v križišču pred pričakovano oviro varno ustavil.
Ker je sodišče v dokaznem postopku ugotovilo, da tožnik od 9. 9. 2011 ne bi mogel delati v bistvenem zaradi drugih vzrokov in ne zaradi vzrokov, ki so posledica škodnega dogodka, rento pa vtožuje od 1. 3. 2013 dalje, je pravilno zaključilo, da tožnik ni dokazal, da bi ob normalnem teku stvari še naprej delal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
URS člen 125. ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 157/7, 168, 168/1, 168/2, 168/3. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena (2012) člen 4, 4/2, 5, 6, 6/2, 11. OZ člen 131. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. ZPreZP-1 člen 3, 3/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-1.
pravice proizvajalcev fonogramov - javno priobčevanje fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - prireditev - višina nadomestila - veljavnost sporazuma - exceptio illegalis - nadomestilo ddv - stroški terenske kontrole - stroški pravdnega postopka - pristop na poravnalni narok
Proizvajalec fonogramov je upravičen do nadomestila, če se za komercialne namene fonogram ali njegov posnetek uporabi za javno priobčitev (prvi odstavek 130. člena ZASP). Kdor nadomestila ne plača, krši pravico proizvajalca fonogramov, ki obstaja že na temelju zakona, in mora zaradi takšnega ravnanja plačati odškodnino.
Prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen. Uporabi se tarifa iz skupnega sporazuma, če takšen sporazum obstaja.
Pri oblikovanju vsebine skupnega sporazuma sta obe stranki (tožeča stranka ter združenje uporabnikov) vezani na prisilne določbe zakonov, tudi ZASP. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za primerno in glede na okoliščine opravičljivo zvišanje ali znižanje tarife, dajanje popustov ni samo po sebi nedopustno.
neoprava glavne obravnave - zahteva stranke za izvedbo naroka - spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje bi moralo izvesti narok, saj sta ga obe stranki izrecno zahtevali, pa čeprav sta v nadaljevanju stavka pojasnili, da ga predlagata zato, da se na njem izvedejo predlagani dokazi. Ob taki strankini zahtevi in izrecni volji zakonodajalca, da se v tem primeru narok izvede, mora sodišče prve stopnje izvesti narok, četudi na njem ne namerava zaslišati predlaganih prič.
ZD člen 63, 174, 174/1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - lastnoročna oporoka - manj verjetna pravica
Pritožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil, da je zapustnica izjavo (oporoko) z dne 7. 6. 2013 napravila na podlagi ponarejene osebne izkaznice ter prerekal pristnost njenega podpisa na oporoki. Ostali dediči so takšnim trditvam nasprotovali. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke. Ker zapuščinsko sodišče ne sme samo presojati spornih dejstev, od katerih je odvisna veljavnost oporoke in s tem pravica do dediščine, je ravnalo prav, ko je zapuščinsko obravnavo prekinilo in stranke napotilo na pravdo.
Interes za dokazovanje dejstev v zvezi z neveljavnostjo oporoke ima tisti dedič, ki oporoke ne priznava.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zatrjevano nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - navzočnost obdolženca in zagovornika na glavni obravnavi - kazniva dejanja storjena v tujini
Z navedenim in uvodno trditvijo, da si razlogi sodbe nasprotujejo, nasprotujejo pa tudi izreku sodbe, zagovornik očitno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, vendar z razlogi, s katerimi jo utemeljuje, graja pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Ne soglaša namreč z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da si je obdolženi na način in v okoliščinah, kot je to opisano v prvostopnem obsodilnem izreku, z dejanjem, ki ga je storil na škodo gospodarske družbe R. P., d.o.o. (in ne A. J. S., s.p., kot to napačno navaja zagovornik v pritožbi), protipravno prilastil denar, ki mu je bil zaupan pri opravljanju poslovne dejavnosti v tej gospodarski družbi, katere direktor je bil, v znesku 11.255,59 EUR, ker navedena sredstva ni posredoval na transakcijski račun ali blagajno družbe, niti jih ni izročil podizvajalcu del A. J. S. s.p..
javna priobčitev glasbenih del - poslovne stavbe in poslovni prostori - višina nadomestila - veljavnost tarife - veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) - kondikcijski zahtevek
Prisilna narava tarifnega dela Pravilnika 1998, ki ne obsega njegovega 11. člena, izključi možnost kakršnihkoli dogovorov s posameznimi uporabniki, tudi tistih, katerih namen bi bil pravična prilagoditev pogodbenih pogojev spremenjenim okoliščinam oziroma revalorizacija vrednosti postavk iz tarife Pravilnika 1998 v okviru indeksa rasti cen na drobno zaradi ohranjanja njihove vrednosti. To bi kolektivna organizacija lahko dosegla le v dogovoru z združenjem uporabnikov ali tako, da bi z več uporabniki vzpostavila celosten sistem plačevanja nadomestil, ki bi v praksi nadomestil „starejšo“ enostransko postavljeno tarifo.
denarna kazen za pričo - vabilo priči za zaslišanje - neopravičen izostanek z naroka
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da priča na glavno obravnavo dne 20. 6. 2018 ni pristopila, niti ni svojega izostanka opravičila. Glede na zgoraj opisano, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik s predlogom, da sodišče prekliče neupravičeno plačilo denarne kazni, ne more uspeti in ker višine denarne kazni niti ne izpodbija, je bilo potrebno njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - procesne predpostavke - vložitev nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Zmotno je stališče izpodbijanega sklepa, da zaradi opustitve vložitve pospešitvenih sredstev ni dovoljena tožba v delu, v katerem se nanaša na povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v zadevi I P 474/2009. Ta procesna predpostavka je določena le za uveljavljanje pravičnega zadoščenja (prvi odstavek 15. člena ZVPSBNO), ne pa tudi za uveljavljanje odškodnine za premoženjsko škodo (21. člen ZVPSBNO).
Izračuni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o mesečnih stroških za enega otroka izkazujejo le okvirne vrednosti, ne morejo pa imeti take teže, kot jo jim želi podeliti toženec. Sodišče mora preživnino določiti glede na okoliščine konkretnega primera. Pri tem mora uporabiti vrednotni pristop z upoštevanjem otrokovih potreb ter preživninskih zmožnosti matere in očeta.
Zaradi toženčeve smrti pravni interes za obravnavanje pritožbe v delu, ki se nanaša na zaupanje otrok v varstvo in vzgojo, ureditev stikov in preživnino po toženčevi smrti ni več izkazan. Gre za vprašanje osebnih, neprenosljivih obveznosti, ki zaradi toženčeve smrti ne morejo (več) biti predmet obravnavanja.
ZDR-1 člen 9, 89, 89/1, 89/1-4, 108, 108/1, 116.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 40.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost
Kljub temu, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov oziroma iz poslovnega razloga, ampak zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, so zanjo vendarle relevantna zakonska določila, ki se nanašajo na odpravnino v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, posledično pa je upoštevna tudi določba 40. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki predstavlja ugodnejšo ureditev od zakonske (9. člen ZDR-1).
Tožnik je tožbo vložil dne 4. 8. 2016, tožena stranka pa je obračune izročila tožniku 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018. Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 24. 4. 2018, ki jo je prejel 30. 4. 2018, šele lahko preveril pravilnost obračunov in posledično pravilnost izpolnitve tožene stranke, ker iz obračunov plač ni mogel ugotoviti, ali so mu bili presežki ur pravilno obračunani. Navedbe tožene stranke, da umik ni bil pravočasen, ne držijo, saj je od seznanitve s podatki iz pripravljalne vloge do umika z dne 10. 5. 2018 minilo le 10 dni. Zato tožena stranka ne more biti upravičena do povračila vseh pravdnih stroškov, prav tako ne do tistih stroškov, ki so nastali toženi stranki po izpolnitvi utemeljenega dela obveznosti (5. 12. 2017 in 5. 3. 2018).
nagrada in stroški izvedenca - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dopolnitev izvedenskega mnenja
Vprašanje pravilnosti izdelanega izvedenskega mnenja ni razlog, zaradi katerega se izvedencu ne bi priznali stroški izdelave mnenja, ker iz izvedenskega mnenja izhaja, da je bilo mnenje podprto s pravili znanosti in stroke, vsebuje pa tudi odgovore na vsa vprašanja sodišča.
Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali ima oseba, ki je prevzela pregon, lastnost oškodovanca v smislu šeste alineje 144. člena ZKP. Oškodovanec namreč ni vedno tisti, ki poda kazensko ovadbo ali uveljavlja premoženjsko pravni zahtevek. V konkretnem primeru bi lahko kazenski pregon na podlagi zavržene kazenske ovadbe nadaljeval dolžnik iz izvršilnega postopka.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - oprostitev plačila sodne takse - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - ugovor zoper plačilni nalog - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedopustna pritožbena novota
Namen določbe četrtega odstavka 15. člena ZST-1 je v tem, da sodno takso po delnem uspehu v pravdi plača zgolj stranka, ki je to takso zmožna plačati brez težav za svoje preživljanje. Vendar pa sodišče takšne presoje ne opravi ob odločanju o ponovnem predlogu stranke za oprostitev plačila sodne takse, temveč mora sodišče prve stopnje že pred izdajo (ob izdaji) plačilnega naloga za plačilo sodne takse ugotoviti obstoj predpostavk za nastanek taksne obveznosti po četrtem odstavku 15. člena ZST-1.