ZDR člen 113, 207, 208, 208/4, 113, 207, 208, 208/4.
začasna odredba - odpoved - sindikalni zaupnik - odsotnost z dela
Pri presoji zakonitosti redne odpovedi iz krivdnih razlogov zaradi neupravičenih izostankov z dela, je potrebno presojati, ali je sindikalni zaupnik izostal z dela upravičeno ali ne, ali je izostal zaradi sindikalne dejavnosti. Če je sindikalni zaupnik izostal zaradi sindikalne dejavnosti, potem redna odpoved iz krivdnih razlogov ne bi bila zakonita.
ZTLR člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZPP člen 286, 286/2, 286, 286/2.
lastninska pravica - lastninska tožba
1. Za uspešnost tožbe iz 37. čl. tedaj veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih mora tožeča stranka dokazati, da ima lastninsko pravico na stvareh, katerih vrnitev zahteva in da so stvari v dejanski oblasti toženca. 2. Na poznejših narokih za glavno obravnavo lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Stranka mora okoliščine v zvezi s tem zatrjevati na takšen način, da je njene trditve mogoče preveriti, predvsem pa v določni obliki kdaj je to izvedel, od koga in v kakšnih okoliščinah, tako da bi sodišče njegove navedbe lahko preverilo.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6. ZVZD člen 33, 33/2, 33/4, 33, 33/2, 33/4.
prenehanje delovnega razmerja
Delavec ima v skladu z 2. odst. 33. čl. ZVZD pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, in zahtevati, da se nevarnost odpravi. Navedena določba pa delavcu ne daje pravice, da bi izostal z dela, saj pravica do odklonitve dela ni enaka pravici do upravičenega izostanka z dela.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - zaznamba sklepa o izvršbi
Kadar se v izvršilnem postopku postavi predhodno vprašanje, ali je nepremičnina, na kateri je predlagana izvršba, dolžnikova last ali ne, mora izvršilno sodišče postopek prekiniti in upniku omogočiti (primeren rok za) vložitev tožbe, s katero bo zahteval vpis lastninske pravice na dolžnika.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 51, 51/1, 51/2. ZNP člen 122, 122/2, 122, 122/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - delež
Da je toženec kredit po razvezi zakonske zveze sam plačeval in koliko je tega kredita odplačal, na stvarnopravni zahtevek, to je na višino deleža na skupnem premoženju, ne vpliva. Za odplačilo kredita po prenehanju zakonske skupnosti pa ima lahko toženec le obligacijski zahtevek, nikakor pa ne stvarnopravnega. Ker pa je bilo stanovanje tekom pravdnega postopka prodano ima tožnica do toženca denarno terjatev.
Celoten I. paket kot tak brezhibno deluje in ga je mogoče normalno uporabljati na računalniku tožeče stranke, vključno z delovanjem S. paketa. Zgolj instalacija S. paketa na računalnik tožeče stranke je zahtevala določeno strokovno znanje, v posledici česar ne tožeči ne toženi stranki ni uspela instalacija S. paketa. Tako sploh ne gre za vprašanje obstoja stvarne napake, temveč za vprašanje instalacije S. paketa na tožnikov računalnik.
ugovor tretjega - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Tretji navaja, da je lastnik sporne nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene z dolžnico. Obenem pa zatrjuje, da lastninske pravice ni mogel vknjižiti v zemljiško knjigo, saj je v zemljiški knjigi vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve v korist V.M. Iz navedb tretjega je torej razvidno, da obstaja ovira za prenos lastninske pravice na tretjega. Ker je bila v času sklenitve omenjene prodajne pogodbe v zemljiški knjigi že vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve, v zvezi z upničino vložitvijo predloga za izvršbo ne moremo govoriti o slabi veri upnice, saj se je le-ta lahko zanesla na podatke zemljiške knjige, iz katerih je bilo razvidno, da je razpolagalna sposobnost dolžnice glede sporne nepremičnine omejena. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je lastninska pravica tretjega verjetno izkazana.
ZPP člen 313, 313/3. ZIZ člen 19, 19/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2000) člen 1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 13, 14.
stroški izvršilnega postopka - stroški sodnega izvršitelja - potni stroški - tarifa - rok za izpolnitev obveznosti - paricijski rok
Po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom iz leta 2000 izvršitelj ni upravičen do povračila potnih stroškov.
Rok za prostovoljno izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodne odločbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Pri tem pritožba ne vpliva na zapadlost, temveč le za spolnitveno obveznost dolžnika.
Tožnica torej v svoji oskrbi in varstvu ni prikrajšana. Če se torej pogodba v razmerju do nje izvršuje, nima pravice zahtevati razveze pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, pa čeprav to obveznost s strani preživljalcev izpolnjuje le eden od njih.
V postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka sodišče še ne odloča o tem ali novo zatrjevano dejstvo v resnici obstoji. Zadošča verjetnost, da bi ob predpostavki njegove resničnosti lahko bila izdana za stranko ugodnejša odločba. Vendar mora stranka vsaj zatrjevati, ne le dvomiti, da novo dejstvo obstoji.
Tovornjak je osnovno sredstvo avtoprevoznika, zato so pravni posli v zvezi z nabavo ali odtujevanjem tovornjaka v zvezi z njegovo pridobitno dejavnostjo.
SKPG člen 36, 36/2, 36, 36/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen Tarifna priloga-1, 43, 43/3.
razlika v plačah - znižanje plačila
Pridobitev predhodnega mnenja sindikata je pogoj za veljavnost sklepov o znižanju plač. Če postopek za znižanje plač ni izveden v skladu s SKPG/93 oz. panožno kolektivno pogodbo, znižanje plač ni zakonito.
Pisni dogovor med delodajalcem in sindikati je poleg obstoja razlogov ekonomske narave pogoj za zakonito znižanje plač (1. točka Tarifne priloge k SKPgd/97). Če pisni dogovor ni sklenjen (ali če utemeljeni razlogi za znižanje plač niso izkazani) znižanje plač nima pravne podlage in je zato nezakonito.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja
V pogodbi o zaposlitvi navedeni razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas - "potreba po delavcu" ni zakonit, saj se vsako delovno razmerje sklene zaradi "potrebe po delavcu" in praviloma za nedoločen čas. S tem ko delodajalec ni sklenil z delavcem delovnega razmerja za nedoločen čas, ampak vsakokrat le za določen čas, za vsak primer, če se bo število učencev tako zmanjšalo, da delavčevo delo ne bo več potrebno, je zlorabil institut sklenitve delovnega razmerja za določen čas. Zmanjševanje obsega dela namreč ni našteto med izjemami, ki upravičujejo sklenitev delovnega razmerja za določen čas.
Če več delavcev vloži tožbo skupaj, kasneje pa pride do razdružitve zadev, delavec pa tožbo umakne, je za čas do razdružitve zadev tožena stranka upravičena le do nagrade za odvetniške storitve, obračunane glede na vrednost spornega predmeta v enotnem postopku, pri čemer ji je tožnik dolžan povrniti le sorazmerni del nagrade glede na vrednost tožbenega zahtevka, ki ga uveljavlja.
1. Če delavec prostovoljno plača zahtevani znesek primanjkljaja, delodajalec naknadno ni dolžan izvesti postopka za ugotovitev odškodninske odgovornosti delavca.
2. Zgolj poziv delodajalca, da je potrebno znesek primanjkljaja plačati v določenem roku, saj se bo delavcu sicer odtegovalo pri plači in trditev delavca, da so se sodelavci pogovarjali, da bodo moralo v primeru obročnega plačevanja plačati visoke zamudne obresti, ne predstavlja take sile ali grožnje s strani delodajalca, da bi bilo možno govoriti o napaki volje pri delavcu, ki je znesek prostovoljno plačal.
Delodajalec je lahko delavca - tujca zaposloval le za čas veljavnosti pridobljenega delovnega dovoljenja in zato ni mogoče šteti, da je tožniku delovno razmerje na podlagi 18. čl. ZDR prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.