ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za vložitev ugovora - elektronska vloga - vložitev elektronske vloge prek portala e-sodstvo
Ugovor zoper sklep o izvršbi je pravno sredstvo. V zvezi s postopkom o ugovoru zoper sklep o izvršbi, ne ZIZ, ne ZPP, ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, ne predvidevata pozivanja k dopolnitvi oziorma popravi nepopolnih vlog.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
odločitev o stroških postopka - sprememba vrednosti točke - odvetniški stroški - potrebni pravdni stroški - odvetniška tarifa
Izjemo k splošni določbi iz drugega odstavka 12. člena OT, po kateri je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, določa tretji odstavek 12. člena OT.
Sprememba vrednosti točke med postopkom od 0,459 na 0,60 EUR je v obravnavani zadevi vplivala na število točk za opravljeno storitev tako, da je tista ob odmeri stroškov nižja za več kot 10 % od tiste ob uvedbi postopka (število točk za opravljeno storitev se je iz 300 točk znižalo na 200 točk). Poleg tega je tožnikov pooblaščenec priglasil stroške po tarifi, ki je veljala ob uvedbi postopka, kar zadošča za izpolnjenost zahteve iz četrtega odstavka 14. člena OT.
Poslovanja podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR oziroma ZDR-1 in ZFPPIPP. Reševanje gospodarske družbe mimo določil ZFPPIPP delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev.
Utemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje, ki je sicer zaključilo, da je bila med skupnostjo lastnikov in toženko v letu 2003 sklenjena ustna najemna pogodba za nedoločen čas za v tem postopku obravnavano stanovanje (v nadaljevanju stanovanje) nima razlogov o tem, v čem šteje, da je bilo podano soglasje volj pogodbenih strank o vseh bistvenih sestavinah ustno sklenjene najemne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00058022
ZPP člen 8, 254.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - sprememba okoliščin - dokaz z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - pravica do izjave - celovita dokazna ocena - največja korist otroka - razlog za zavrnitev dokaza
Sodišče druge stopnje zato meni, da niso podani zakonski pogoji za postavitev novega izvedenca ter, da je sodišče navedlo ustavno dopustne razloge za zavrnitev tega dokaza. Nestrinjanje predlagateljice z ugotovitvami v izvedenskem mnenju in zasledovanje drugačne interpretacije ugotovljenih okoliščin, ki bi bile bolj v njeno korist, pa ne predstavljajo utemeljenega razloga za postavitev novega sodnega izvedenca. Zato ni mogoče slediti pritožbi, da je sodišče kršilo določbe drugega odstavka 254. člena ZPP, ker ni sledilo predlogu predlagateljice po angažiranju novega izvedenca klinične psihologije.
Ni bistveno to, da je obdolženi kot stečajni upravitelj na drug bančni račun nakazal praktično vse premoženje družbe v stečaju, temveč, da je do tega premika sploh prišlo. Izpodbijani sodbi manjka presoja, katere pristojnosti, izvirajoče iz položaja stečajnega upravitelja, je obdolženi s takšnim ravnanjem izrabil. Stečajni upravitelj ima namreč v stečajnem postopku zelo pomembno vlogo in izhajajoč iz tega položaja bi bilo potrebno pojasniti, ali je bil obdolženi sploh pristojen za takšno ravnanje s sredstvi družbe in v primeru, da četudi je bil, zakaj takšno ravnanje pomeni izrabo svojega položaja, saj za obrazložitev sodbe ne zadošča le ponovitev opisa kaznivega dejanja.
prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - rok za ugovor - nastanek taksne obveznosti
Sodišče je pritožnikovo vlogo obravnavalo glede na njegovo vsebino in sicer kot ugovor zoper plačilni nalog. Ta pa je bil vložen prepozno, to je že po izteku osemdnevnega roka za ugovor.
Zaključek sodišča, da upnikov predlog nima nujnih sestavin, potrebnih za obravnavanje, temelji na ugotovitvah, - da upnik v obravnavani vlogi ni postavil jasnega predloga, kako naj se glasi začasna odredba, ni opisal razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči in ni v zadostni meri utemeljil in pojasnil ogroženosti otrok, zaradi katere bi bilo treba družinsko razmerje ponovno urejati, niti predložil dokazov, - da je bil s sklepom z dne 22. 6. 2021 pozvan k dopolnitvi predloga, - da v danem osemdnevnem roku tega ni storil.
Iz zapisnika o predobravnavnem naroku z dne 13. 12. 2021 namreč izhaja zgolj, da je sodnica posameznica pozvala obdolženca in navzočega višjega državnega tožilca, da se izjavita o sestavi sodišča pri opravi naroka za izrek kazenske sankcije (l. št. 374), o čemer se je izjavil le višji državni tožilec, ne pa tudi obdolženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00057973
ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1. ZZZDR člen 124, 124/1. DZ člen 185, 185/1. ZSV člen 100, 100/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - narok v sporih majhne vrednosti - neobvezen narok - predhodno vprašanje - odločba centra za socialno delo - institucionalno varstvo odraslih - plačilo storitev za institucionalno varstvo - domska oskrba - temelj terjatve - preživljanje staršev - zakonska dolžnost - obseg obveznosti - obstoj in višina obveznosti - doplačilo
Tožeča stranka kot izvajalka socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva utemeljeno terja od toženke (do)plačilo storitev oziroma oskrbe za njeno mamo, ki je nastanjena pri tožeči stranki.
V postopkih majhne vrednosti glavna obravnava ni obvezna. Sodišče lahko izda sodbo brez nje, čeprav so med strankama sporna dejanska vprašanja, če ugotovi, da jih je mogoče razjasniti že na podlagi predloženih listinskih dokazov. Za tako ravnanje mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 454. člena ZPP, t. j. da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka ne v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo ter v pravočasnih pripravljanih vlogah.
Temelj obravnavane terjatve oziroma toženkina dolžnost preživljati svojo mater in s tem (do)plačevati njeno domsko oskrbo, ne izvira iz odločbe CSD, temveč iz zakona, t. j. prvega odstavka 100. člena ZSV v zvezi s prvim odstavkom 124. člena ZZZDR oziroma prvim odstavkom 185. člena DZ.
V pravdah glede (do)plačila institucionalnega varstva je vprašanje, v kakšnem obsegu je zavezanec (toženka) dolžan plačati storitev institucionalnega varstva za upravičenca (mamo), res predhodno vprašanje. Kadar je bilo o takšnem vprašanju na matičnem področju že odločeno s pravnomočno odločbo, je sodišče v pravdnem postopku nanjo vezano (13. člen ZPP). V konkretnem primeru pravnomočna odločba na matičnem področju še ni bila sprejeta, saj je toženka odločbo CSD izpodbijala. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bilo sicer najbolj smotrno, da bi sodišče prve stopnje postopek prekinilo in počakalo na pravnomočno odločitev na matičnem področju, saj je bil postopek že v teku, vendar pa sodišče prve stopnje k temu ni zavezano. O zadevi je lahko odločilo tudi samo, kar je storilo in sporno odločbo CSD upoštevalo v okviru dokazov.
ZPP člen 158, 206, 206/3. ZMCGZ člen 18, 18/2. ZARSS člen 4, 16, 16/5. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-1, 39, 39-1.
odločitev o pravdnih stroških - stroški po umiku tožbe - odmera pravdnih stroškov - odvetniški stroški - samostojna storitev odvetnika - odgovor na tožbo - vložitev odgovora na tožbo - nesamostojno opravilo - posvet s stranko - pregled listin - poizvedbe - alternativno reševanje sporov - sporazumna mediacija - stroški postopka mediacije
Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo nagrado za posvet s stranko (100 točk), za pregled listin (100 točk) in za poizvedbe na PP (50 točk). Gre za opravila, ki niso samostojna. Opravljena so bila v zvezi s sestavo odgovora na tožbo.
Stroški postopka alternativnega reševanja sporov niso stroški sodnega postopka, tudi če gre za mediacijo, ki jo na podlagi ZARSS strankam zagotavlja sodišče. Sodišča strankam omogočajo uporabo alternativnega reševanja sporov s sprejemom in uveljavitvijo programa sodišču pridružene mediacije (primerjaj 4. člen ZARSS). Vendar mediacija ni del pravdnega postopka. Slednji je zaradi postopka alternativnega reševanja spora prekinjen (tretji odstavek 206. člena ZPP), postopek alternativnega reševanja spora pa je samostojen. V njem navzočnost pooblaščencev strank na srečanjih in narokih ni obvezna (peti odstavek 16. člena ZARSS). Po splošni določbi drugega odstavka 18. člena ZMCGZ vsaka stranka nosi svoje stroške mediacije, če se niso drugače sporazumele. Skupne stroške mediacije pa nosijo stranke po enakih delih.
Na podlagi dokončnega obračuna za delo in stroške, ki predstavlja izvršilni naslov, se izvršitelj lahko poplača iz izterjanega denarnega zneska (tretji odstavek 38.c člena ZIZ), če to ni mogoče, pa iz položene varščine (četrti odstavek 38.c člena ZIZ). Če ni bilo varščine ali ta ne zadošča za popolno poplačilo, pa lahko izvršitelj, v kolikor upnik na njegovo zahtevo v 8 dneh zneska iz dokončnega obračuna ne plača, po poteku tega roka dolgovani znesek prisilno izterja (peti odstavek 38.c člena ZIZ). Na podlagi dokončnega obračuna gre izvršitelju plačilo v celoti, kot izhaja iz le tega, ne glede na to, ali upnik v nadaljevanju zahteva povrnitev teh stroškov od dolžnika in neodvisno od tega, ali sodišče njegovemu stroškovnemu zahtevku ugodi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00057872
KZ-1 člen 87, 87/1.
neizterljivost - denarna kazen
Skupno premoženje sicer pripada zakoncema skupaj, pri čemer deleži na premoženju vsakega od njiju niso določeni, na stvareh iz skupnega premoženja pa imata zakonca skupno lastnino. Vendar pa v izvršilnem postopku na nedoločen delež na skupnem premoženju, bodisi da gre za premično bodisi za nepremično premoženje, ni mogoče poseči.
postopek za določitev sodnih penalov - nedenarna obveznost - izvršljivost obveznosti - dopustnost predmeta obveznosti
Izvršljivost terjatve je materialna predpostavka tako izvršbe kot določitve sodnih penalov. Presoja izvršljivosti terjatve pa vsekakor sodi v pristojnost izvršilnega sodišča. Terjatev je izvršljiva, če je njen predmet, vrsta, obseg določen. Predmet je določen, če je določen ali vsaj določljiv. Takšna terjatev mora biti tudi mogoča in dopustna. V pristojnosti izvršilnega sodišča je presoja, ali je obveznost kot taka neizvršljiva, ker ni dopustna ali mogoča. Do neizvršljivosti obveznosti po izvršilnem naslovu pride tudi takrat, ko je dejanje, ki ga mora dolžnik narediti, nedopustno. Predmet obveznosti je nedopusten, kadar nasprotuje ustavi, morali ali prisilnim predpisom.
Pritožbeno sodišče je tako na podlagi vsebine tožb ugotovilo, da prejudicialnost ni podana in da je odločitev o prekinitvi pravdnega postopka v tej zadevi nepravilna. Predhodno ali prejudicialno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Pri prejudicialnosti gre za relacijo odvisnosti dveh pravnih razmerij. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari. Prejudicialnost pa ni podana, če je odločitev mogoča ne oziraje se na določeno pravico ali pravno razmerje.
osebni stečaj - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - sklep o prodaji - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi
Po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja v primeru prodaje stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Navedena določba je kogentna, to pa pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine glede na okoliščine primera odloči drugače.
Navedene priče so sicer izpovedovale v smeri, da sta tožnika bila opozorjena na rabo tuje nepremičnine, vendar nobena od teh prič ni podrobneje izpovedala o časovnih in krajevnih okvirjih opozorila, tj. kdaj so tožnika opozorile, na katerem kraju, na kak način, kako sta tožnika reagirala na opozorila in podobno.
KZ člen 72, 72/1, 74, 74/1, 75. Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 475, 475/1, 466, 466/1.
vzgojni ukrep - mlajši mladoletnik - smotrnost nadaljnjega postopka
Sodišče druge stopnje soglaša s predlogom okrožne državne tožilke in odločitvijo sodišča prve stopnje, da se pri obravnavanemu mlajšemu mladoletniku ne kaže potreba po kateremkoli ukrepu iz predstavljenega nabora vzgojnih ukrepov v smeri njegove prevzgoje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00057735
KZ-1 člen 50, 51, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 371, 371/2, 450.b, 450.b/1.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pravica do kontradiktornega postopka
Zato je za presojo o tem, ali je v tem primeru, ko ni sporno, da v postopku osebnega stečaja oškodovana družba svoje terjatve ni prijavila in da so obtožencu bile odpuščene vse terjatve, ki so nastale do dne 30. 7. 2014, med katere spada tudi terjatev oškodovane družbe, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča potrebno učinek oziroma posledice zaključenega postopka osebnega stečaja presojati po zakonu, ki je veljal v času pravnomočnosti izdaje odločbe v postopku osebnega stečaja, ta pa je v konkretnem primeru Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Novela ZFPPIPP-G), ki je bil objavljen v Uradnem listu 11. 4. 2016 in je začel veljati 26. 4. 2016. S to novelo pa je bila v drugem odstavku člena 408 dodana 5. točka, ki določa, da odpust obveznosti tudi ne učinkuje za povrnitev škode, ki je bila povzročena namerno ali pa iz hude malomarnosti.
SPZ člen 37, 88, 89, 90, 217, 217/1. ZPP člen 2, 89, 89/2, 274, 308, 337, 343, 343/2, 360, 360/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - pričetek teka priposestvovalne dobe - razdelitev solastnine - nujna pot - zavrženje pritožbe kot prepozne
Priposestvovalni čas je pričel teči šele od razdružitve solastninske skupnosti (poravnava z dne 4.1.2005) in od takrat naprej, in ves čas priposestvovalne dobe, je morala pri tožnici in njenih pravnih prednikih biti podana dobra vera. Od uveljavitve SPZ naprej (1.1.2003) pa velja razlaga:“Pogoj dobre vere pa ni izpolnjen, če je bila med lastnikom gospodujoče stvari in lastnikom služeče nepremičnine sklenjena samo pogodba o ustanovitvi služnosti, služnost pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo.“ Razlaga pojma „dobra vera“ vključuje elementa opravičljive zmote (subjektivni pogoj) in ustrezne raziskovalne skrbnosti posestnika (objektivni pogoj), (ne)obstoj teh elementov pa je odvisen od ugotovljenih odločilnih dejstev.