prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - rok za ugovor - nastanek taksne obveznosti
Sodišče je pritožnikovo vlogo obravnavalo glede na njegovo vsebino in sicer kot ugovor zoper plačilni nalog. Ta pa je bil vložen prepozno, to je že po izteku osemdnevnega roka za ugovor.
Pritožbeno sodišče je tako na podlagi vsebine tožb ugotovilo, da prejudicialnost ni podana in da je odločitev o prekinitvi pravdnega postopka v tej zadevi nepravilna. Predhodno ali prejudicialno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Pri prejudicialnosti gre za relacijo odvisnosti dveh pravnih razmerij. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari. Prejudicialnost pa ni podana, če je odločitev mogoča ne oziraje se na določeno pravico ali pravno razmerje.
neupravičena pridobitev - pravica zahtevati nazaj - sofinanciranje države - pogoji za sofinanciranje - razlaga določb javnega razpisa - namen javnega razpisa - pogodbena obveznost - odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - pravdni stroški po uspehu
Tožeča stranka je cilje, opredeljene v razpisni dokumentaciji kot predmet in namen razpisa, dosegla. Uresničila pa naj ne bi nečesa, česar tožena stranka kot sofinancer niti ni zahtevala. Zato ni razloga, da bi tožeča stranka, ki je uresničila prijavljeni projekt, vračala celoten znesek sofinanciranja zaradi njene interne organizacije, ki nima nobene zveze s prejetim sofinanciranjem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058161
KZ-1 člen 20, 20/2, 204, 204/1,. ZKP člen 72, 72/4, 213b, 213b/4, 371, 371/2, 391.
tatvina - pravica do obrambe - pošten postopek - učinkovita obramba - čas za pripravo obrambe - kršitev pravice do obrambe - razrešitev zagovornika - pooblastilo zagovornika - pravice pripornikov - odmera kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Ugotovitev, ali konkretni kazenski postopek ustreza standardu poštenega postopka, je odvisna od poštenosti postopka kot celote in ne od ločenega upoštevanja posameznega vidika konkretne zadeve.
Nacionalna sodišča morajo zagotoviti, da bo postavljeni zagovornik zmožen učinkovito braniti obdolženca, hkrati pa je treba vzpostaviti ravnotežje med primernim časom za pripravo obrambe in potrebo po zagotavljanju, da postopek teče razumno hitro.
Pritožbeno sodišče se strinja, da izvrševanje pripora posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, vendar prav zato ZKP ureja položaj pripornikov, njihove pravice in dolžnosti med izvrševanjem pripora, omejitve teh pravic ter nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo izvrševanja pripora.
Sicer pa so priporniku stiki z osebami zunaj zavoda dovoljeni v različnih oblikah, ki skladno določbi četrtega odstavka 213.b člena ZKP med ostalim vsekakor vključujejo obiske, telefonske pogovore in (e-)dopisovanje. Teza pritožbe v smeri okrnitve zmožnosti komuniciranja obdolženega z zunanjim svetom v času odrejenega pripora je zatorej že ex lege ovržena.
ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - premoženje stečajnega dolžnika - prikrivanje premoženja
Ko je na začetku postopka osebnega stečaja odgovarjal na upraviteljičin vprašalnik, je navedel, da je udeležen le v pravdnih postopkih zaradi razveze in izpraznitve stanovanja, v oktobru 2020 pa je upraviteljica od sodišča izvedela, da je vložil tudi več tožb, s katerimi uveljavlja premoženjske zahtevke zoper bivšo zunajzakonsko partnerko; s tem ji je zamolčal premoženje, ki predstavlja stečajno maso. Med stečajnim postopkom pa je tudi umaknil te tožbe, s čimer je kršil omejitve svoje poslovne sposobnosti.
Odpust obveznosti pomeni hud poseg v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, za katero je sicer zakonodajalec presodil, da je dopustna. Vendar pa je zato potrebno dolžnikovo izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima, in kršitve teh obveznosti presojati strogo. Ravnanja dolžnika pa tudi po oceni višjega sodišča pomenijo take kršitve, zaradi katerih je treba ustaviti postopek odpusta obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00059815
URS člen 2.. DZ člen 262, 262/1, 293.. ZPP člen 89, 89/2, 351.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo sorazmernosti - obrazložitev sklepa - Center za socialno delo (CSD) - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pooblaščenec brez opravljenega PDI
V pritožbenem postopku lahko CSD opravlja procesna dejanja le po zakonitem zastopniku direktorju, po strokovnem delavcu, to je po pooblaščencu pa le, če ima ta opravljen pravniški državniški izpit. Slednje iz pritožbe ne izhaja. V kolikor ta pogoj ni izpolnjen, gre za nedovoljeno pritožbo, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo Sodišče prve stopnje se do vloge CSD kot strokovne institucije, ki ji je omogočeno neposredno poznavanje situacije posameznika, sploh ni opredelilo.
Ni bistveno to, da je obdolženi kot stečajni upravitelj na drug bančni račun nakazal praktično vse premoženje družbe v stečaju, temveč, da je do tega premika sploh prišlo. Izpodbijani sodbi manjka presoja, katere pristojnosti, izvirajoče iz položaja stečajnega upravitelja, je obdolženi s takšnim ravnanjem izrabil. Stečajni upravitelj ima namreč v stečajnem postopku zelo pomembno vlogo in izhajajoč iz tega položaja bi bilo potrebno pojasniti, ali je bil obdolženi sploh pristojen za takšno ravnanje s sredstvi družbe in v primeru, da četudi je bil, zakaj takšno ravnanje pomeni izrabo svojega položaja, saj za obrazložitev sodbe ne zadošča le ponovitev opisa kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00058058
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/1-3. ZPP člen 206, 207.
stavbna pravica - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - zemljiškoknjižni postopek
Dejstvo je, da v predmetnem pravdnem postopku tožeča stranka od tožene stranke zahteva, da preneha uporabljeni zadevno transformacijsko postajo, ki se nahaja na parc. št. 1, ki naj bi bila v lasti tožnice in odstrani celotno opremo, ki je priklopljena na to transformacijsko postajo, vendar pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da obstoj navedenih stavbnih pravic predstavlja predhodno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v predmetnem postopku in zato se je pravilno odločilo, da predmetni postopek prekine do pravnomočnosti zemljiškoknjižnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00057559
OZ člen 633. ZDDV-1 člen 76a, 76a-a, 82, 82/1-9, 82/1-10. ZPP člen 243.
plačilo izvedenih del - manjvrednost izvedenih del - strokovno vprašanje - postavitev izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - terjatev iz naslova DDV
Sodišče nima potrebnega znanja, da bi ocenilo vrednost izvedenih del, pa tudi tega, koliko so dela zaradi napak manjvredna. Ravno zato pa je tudi postavilo izvedenca in cenilca gradbene stroke (243. člen ZPP). Pri tem ne gre za prenašanje odločitve na izvedenca, temveč gre za strokovno oceno, ki je sodišče samo ne more dati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059875
KZ-1 člen 29, 29/3, 34, 50, 51, 70a, 115, 115/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 386.
kaznivo dejanje poskus uboja - uporaba omilitvenih določil - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - nasprotje med dejstvi v zapisniku in razlogi sodbe - pravica do obrambe - prosta presoja dokazov - prepovedana posledica - naključje - preizkus kazenske sankcije
Kot bistveno okoliščino, ki kaže na obstoj dovolj jasno oblikovanega obdolženkinega naklepa oškodovancu vzeti življenje, potrebno izpostaviti, da je obdolženka zamahnila proti življenjsko pomembnemu delu oškodovančevega telesa, kjer so vitalni organi, ter ga dejansko zabodla v bližini sredinske črte (prsnice). Njeno ravnanje je bilo tako blizu dokončanega kaznivega dejanja, da bi ga lahko izvršila brez bistvenih nadaljnjih vmesnih ravnanj. Do prepovedane posledice namreč ni prišlo zaradi zunanje okoliščine, to je naključja, ko je konica noža zadela in se zapičila v rebro ter preprečila, da bi celotno rezilo noža povzročilo vbodni kanal, ki bi segal med rebri.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 394, 394-10, 394-11, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 143, 257.. ZNPPol člen 4.. ZDSS-1 člen 19.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost - identično dejansko stanje - zavrženje kazenske ovadbe
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ni podan obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, ker tožnik v pravnomočno končanem postopku ni ravnal (procesno) skrbno glede novih dokazov.
Pravilen je tudi zaključek, da dejstvo, da je Specializirano državno tožilstvo zoper tožnika zavrglo kazensko ovadbo oziroma odstopilo od kazenskega pregona, ne predstavlja obnovitvenega razloga po 11. točki 394. člena ZPP, saj je sklep o zavrženju kazenske ovadbe le odločitev tožilstva in ne pravnomočna sodna odločba kazenskega sodišča, na katero bi bilo sodišče vezano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00058385
ZPP člen 185, 214. SZ-1 člen 111. OZ člen 198, 393, 393/1, 393/2.
izselitev najemnika - izselitev iz nepremičnine - izpraznitev stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - pravica do odkupa stanovanja - najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe - pravna podlaga - nezakonito bivanje v stanovanju - obratovalni stroški - uporabnina - presoja sklepčnosti tožbe - sprememba tožbenega zahtevka - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - trditvena in dokazna podlaga - nesporna dejstva - solidarna obveznost - deljiva obveznost - pravice oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva - postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča - nedopustna pritožbena novota
Toženci niso uspeli dokazati, da četrta toženka in njeni otroci stanovanje upravičeno zasedajo kot lastniki oziroma, da bi imeli kakšno drugo pravno podlago za uporabo spornega stanovanja, ki bi preprečevala njegovo izpraznitev.
Hipotetična možnost odkupa stanovanja ni dovolj. Če toženci menijo, da imajo na spornem stanovanju lastninsko pravico, morajo to uveljavljati z ustreznimi zahtevki v pravdi.
Ker gre pri obveznosti na strani več tožencev kot dolžnikov za deljivo obveznost in ni določena drugačna delitev, se obveznost deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti. Takšna obveznost je manj od solidarne.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058671
ZIZ člen 273b. DZ člen 157, 157/2, 161.
določitev stikov - stiki med starši in otrokom - stiki pod nadzorom - začasna odredba o stikih - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper začasno odredbo - ogroženost otroka - največja korist otroka - družinsko nasilje - ekonomsko nasilje - verbalna grožnja - konfliktnost med starši - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - nujni primeri - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Deček je zaradi dogajanja med staršema zelo obremenjen. V šoli je zaskrbljen, nemotiviran za šolsko delo, deluje zaspano in odsotno. Močno nefunkcionalen odnos med staršema, ki se nista sposobna dogovarjati glede stikov, ter očetovo nasilje do matere, ki so mu priča otroci, ogrožata zdrav razvoj otrok. Očetovo odklanjanje ponujene strokovne pomoči in vse prej izpostavljene okoliščine kažejo na nujnost ureditve stikov na način, da za otroke ne bodo obremenjujoči. Zato ni razloga, da ne bi sledili mnenju CSD po začasni vzpostavitvi stikov pod nadzorom.
zavarovalnina - kasko avtomobilsko zavarovanje - zastaranje - ugovor zastaranja - začetek teka zastaranja - ravnanje s potrebno skrbnostjo - obseg škode - višina škode
Vprašanje, ki se v tej zadevi postavlja je, kdaj je (s tožbo vtoževana) terjatev najprej lahko nastala. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje ta nastane takrat, ko so znani potrebni podatki, na podlagi katerih se lahko zahtevek postavi. Stranka (oškodovanec) mora pri pridobivanju podatkov ravnati z ustrezno skrbnostjo. Znane ji morajo biti okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino (oceno) škode, pri čemer ni potrebno, da je višina točno določena. Pomembno je torej, kdaj se je škoda manifestirala v takem obsegu, da so ji znani podatki, na podlagi katerih lahko postavi zahtevek. Pogoj, da izve oškodovanec za škodo, je izpolnjen, ko ima zbrane vse elemente, da lahko določi višino odškodninskega zahtevka. Če je stvar poškodovana in oškodovanec ne pozna vrednosti stvari ali sam ne more določiti vrednosti popravila, je pogoj izpolnjen, ko vrednost oceni strokovnjak. Tu pritožbeno sodišče dodaja, da strokovnjak ni le (sodni) izvedenec/cenilec, temveč tudi in predvsem oseba, ki se poklicno ukvarja z določeno dejavnostjo. Oškodovancu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino, ki mora biti določljiva.
Zastaralni rok začne teči, ko bi oškodovanec moral in mogel (z)vedeti za obseg in vrednost škode.
Toženec ni upravičen do nagrade za pritožbo zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ter do stroška sodne takse za to pritožbo v višini 33,00 EUR. Ker ni šlo za zamudo pri opravi procesnega dejanja, toženec je namreč pravočasno odgovoril na tožbo, predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni bil potreben, posledično ni bila potrebna niti pritožba zoper sklep o njegovi zavrnitvi.
Tožeča stranka delno utemeljeno nasprotuje tudi odločitvi sodišča prve stopnje, da se tožencu priznajo stroški za vsako od 17 pripravljalnih vlog.
sklep o izvedenini - stroški in nagrada sodnega izvedenca - priglašeni stroški - potrebni stroški - neobrazložen sklep - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnice v pritožbi utemeljeno opozarjajo, da izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih razlogov, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti, s čimer je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ukrepi po zpnd - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - kršitev prepovedi - sklep o denarni kazni - izrek denarne kazni - nasilje v družini - obsodilna kazenska sodba - predlog za obročno plačilo - obročno plačilo denarne kazni - odlog plačila - pristojnost za odločanje na prvi stopnji
Obsodba za kaznivi dejanji nima nobenega pomena za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa. S sklepom je bila nasprotnemu udeležencu izrečena denarna kazen 1.000,00 EUR za primer, če bo kršil katero od prepovedi oziroma katerega od ukrepov, katerih trajanje je bilo podaljšano zaradi nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca. Ker je nasprotni udeleženec kršil izrečene prepovedi oziroma ukrepe, je prvo sodišče utemeljeno izdalo izpodbijani sklep o plačilu izrečene denarne kazni oziroma o njeni izterjavi, če je nasprotni udeleženec ne bo plačal v danem roku.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058467
DZ člen 138, 138/1, 151, 151/2, 151/4, 161. ZNP-1 člen 34, 106, 106/2. ZPND člen 3, 3/2, 3/5, 3/8, 4, 4/2.
začasna odredba v družinskih sporih - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - varstvo koristi otroka - nadomestitev soglasja starša - ukrepi za varstvo koristi otroka - izvajanje starševske skrbi - odločanje po uradni dolžnosti - psihično nasilje - obseg in način izvajanja stikov - nujnost izdaje začasne odredbe - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - preživninske potrebe otroka - preživninska zmožnost staršev - preživninska obveznost staršev - nova dejstva in dokazi
Pri odločanju o zaupanju otrok je bolj pomembno, da so otroci zaupani v vzgojo in varstvo tistemu od staršev, ki ima boljše starševske kapacitete, kot tistemu, pri katerem bi imeli boljše stanovanjske pogoje ali ki ostane v njihovem dotedanjem domu oziroma okolju.
Trening starševskih veščin ni namenjen le staršem, ki otrokom povzročajo nasilje, namenjen je tudi moškim in ženskam, ki jim manjka starševskih veščin in potrebujejo dodatna znanja o vzgoji.
Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo samo dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, ampak tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko izpolni svojo preživninsko obveznost, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in tudi pred lastnim preživljanjem.
Odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev (do katere zaradi konfliktov med staršema hitro pride) lahko povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki je težko popravljiva.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - stiki z otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - prevoz otroka na stike - način izvajanja stikov - stiki pod nadzorom - obseg stikov - uživanje alkohola
Po načelnem stališču sodne prakse naj oba roditelja skrbita za prevoze, ker to pokaže otrokom, da pri izvrševanju stikov sodelujeta in sta v odnosu do otrok enakopravna. Tako Vrhovno sodišče RS kot višja sodišča sicer dopuščajo tudi odstope od tega stališča, a le v primeru tehtnih okoliščin.
Vprašanje preživljanja otrok na (začasni) način izvrševanja stikov ne vpliva.
oprostitev plačila sodne takse - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - zavrnitev predloga
V kolikor stranka v predlogu za taksno oprostitev navede neresnične podatke, jim je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba v celoti odreči dokazno vrednost in posledično šteti, da stranka ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse.