• Najdi
  • <<
  • <
  • 18
  • od 20
  • >
  • >>
  • 341.
    VSL Sklep I Cpg 601/2021
    6.7.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00057568
    ZPP člen 334, 334/2.
    pritožba - umik pritožbe - ugotovitev umika - ugotovitveni sklep
    Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
  • 342.
    VSM Sklep II Kp 15243/2019
    6.7.2022
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00057840
    KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 98, 98/5, 402, 402/3.
    prekinitev dela - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - kazen zapora - objektivni razlogi - delo v tujini - COVID-19 - prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
    Ob odsotnosti objektivnih razlogov, ki bi obsojencu onemogočali opravo dela v splošno korist, ki jih tudi sicer zagovornik konkretizirano niti ne zatrjuje, je namreč kakršnokoli podaljšanje roka (tudi upoštevaje številne sprejete "COVID-19" predpise, ki so zaradi epidemije omogočali takšno podaljšanje) neutemeljeno.
  • 343.
    VSL Sklep II Cp 855/2022
    6.7.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00057806
    ZD člen 210, 213. ZPP člen 359.
    prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - manj verjetna pravica - izpodbijanje oporoke - prepoved reformatio in peius
    Načeloma vedno velja, da je pravica tistega dediča, ki ni zapisana, manj verjetna od pravice, ki je zapisana v ustrezni listini, na primer v oporoki.

    Iz navedb dediča ni mogoče razbrati nobenega zakonitega razloga, iz katerega je mogoče oporoko izpodbijati, zato podlage za napotitev (kogarkoli) na pravdo pravzaprav ni bilo. Vendar glede na 359. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 sodišče druge stopnje v tozadevno odločitev prvostopenjskega sodišča ni moglo poseči.
  • 344.
    VSL Sklep IV Cp 1035/2022
    6.7.2022
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00057966
    DZ člen 6, 136, 136/1, 157, 157/3, 161.
    začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - skrb za otroka - starševska skrb - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med očetom in otrokom - začasna ukinitev stikov
    Začasno odredbo sodišče izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Ogroženost kot pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka je podana, če otrok utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev, ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).

    Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj.

    Začasna odredba ne more biti izdana na „zalogo“ oziroma za vsak primer, če se oče ne bi več želel podrejati navodilom strokovnjakov.
  • 345.
    VSL Sklep I Cpg 295/2022
    6.7.2022
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
    VSL00057638
    ZGD-1 člen 387, 390, 394, 398. ZSReg člen 41, 41/1. OZ člen 96.
    tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - vpis v sodni register po uradni dolžnosti - ugotovitev ničnosti sklepa skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - pravni interes za tožbo - učinek ničnosti odločbe - učinek razveljavljenega sklepa - učinkovanje ex tunc in ex nunc - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - razlogi za ničnost
    Ker tožeča stranka že v drugem postopku s tožbo zahteva razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti sklepa o prenosu delnic, nima pravnega interesa, da bi zahtevala tudi ničnost vpisa sklepa v sodni register v tej pravdi. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da vpis vsebine sodbe skladno s 398. členom ZGD-1 nima enakih učinkov kot ugotovitev sodišča o ničnosti registrskega vpisa sklepa o prenosu delnic. Namen določbe 398. člena ZGD-1, da se vsebina pravnomočne sodbe o ugotovitvi ničnosti oziroma neveljavnosti skupščinskega sklepa vpiše v register, je prav ta, da se objavi neveljavnost tega sklepa in s tem doseže enak učinek, kot bi ga dosegli s sodbo o ugotovitvi ničnosti registrskega vpisa oziroma na tej podlagi opravljenim izbrisom vpisanega sklepa skupščine.
  • 346.
    VSL Sklep IV Cp 1115/2022
    6.7.2022
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00057756
    ZPND člen 3, 19.
    ukrepi po ZPND - nasilje v družini - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - delitev skupnega premoženja - premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - izvrševanje lastninske pravice - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške

    V postopkih po ZPND se odloča s stopnjo verjetnosti. Izvedeni dokazi so z visoko stopnjo verjetnosti potrdili, da je srž spora med pravdnima strankama delitev skupnega premoženja (hiša in avtomobil), zato (oba) udeleženca aktivno izvajata različna dejanja, s katerimi bi pridobila ugodnejše položaje, ko bo do delitve dejansko prišlo, kar povzroča konflikte v njunih medsebojnih odnosih. Nobenega fizičnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, kot ga opredeljuje ZPND, ni v tem njunem sicer konfliktnem odnosu.

    Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških postopka pravilno upoštevalo, da tudi nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji (v zvezi s skupnim premoženjem) generira konfliktna medsebojna razmerja med udeležencema, moral pa bi, enako pa velja za predlagateljico, rešitve udejanjiti s sporazumom ali z začasno ureditvijo razmerij v okviru nepravdnega postopka do dokončne delitve skupnega premoženja.

  • 347.
    VSM Sklep I Ip 308/2022
    6.7.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00060610
    ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 117, 117/2, 142, 142/3, 142/4.
    ugovori zoper sklep o izvršbi - vročitev sklepa o izvršbi - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - fikcija vročitve - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev sklepa - začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
    Da bi dolžnik vedel za zamudo z vložitvijo ugovora, je ključnega pomena, da ve, kdaj mu je začel teči rok za vložitev ugovora. Ker je za začetek teka tega roka bistven trenutek vročitve sklepa o izvršbi (tretji odstavek 9. člena ZIZ), je v zvezi s tem torej bistveno, kdaj je dolžnik zvedel za datum vročitve sklepa o izvršbi. Drži sicer, da se je dolžnik z dejstvom, da mu je bil sklep o izvršbi po podatkih, ki izhajajo iz vročilnice, vročen 9. 10. 2021, nedvomno seznanil ob prejemu sklepa o zavrženju ugovora, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovitev, da je šele 2. 11. 2021 vložen ugovor prepozen, oprlo prav na to dejstvo, dolžniku pa s skupaj s sklepom poslalo tudi kopijo vročilnice. Vendar pa ni nujno, da se je dolžnik z datumom vročitve seznanil šele tedaj. Glede na to, da je bila vročitev sklepa o izvršbi opravljena s fikcijo vročitve po določbah tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP, namreč datum, ki se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP v primeru neprevzema pisanja v danem 15 dnevnem roku šteje kot datum vročitve, izhaja tudi iz dolžniku puščenega obvestila o prispelem pismu (tretji odstavek 142. člena ZPP).
  • 348.
    VSL Sodba II Cp 655/2022
    6.7.2022
    POGODBENO PRAVO
    VSL00057605
    OZ člen 33, 33/6, 112, 112/1.
    kupoprodajna pogodba - predujem - vrnitev - predpogodba - spremenjene okoliščine - načelo vzajemnosti dajatev - padec tržne cene - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - dopustna kavza - predlog za sklenitev glavne pogodbe
    Ker izgradnja novega stanovanjskega kompleksa na območju spornih nepremičnin ni prešla v kavzo pogodbe, za odločitev o zadevi tudi niso bistvene okoliščine glede zmanjšanja transakcij z nepremičninami in manj izdanih novih gradbenih dovoljenj, kreditnega krča, stečaja gradbenih podjetij in zmanjšanja predvidenih gradbenih površin. Na sklenitev glavne pogodbe bi sicer lahko vplivalo zmanjšanje obsega kreditiranja s strani bank, vendar toženka trditve o tem, da naj bi imela finančne težave s poplačilom kupnine, ni podala. Prav tako za preostale navedene okoliščine konkretizirano ne pojasni, kako so vplivale na domnevno nezmožnost toženke s tožnico skleniti glavno pogodbo in izpolnitev preostalih pogodbenih obveznosti.
  • 349.
    VSL Sodba I Cp 718/2022
    6.7.2022
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00057608
    OZ člen 131, 154, 154/4, 170, 171, 357, 357/6, 963. ZVCP-1 člen 27.
    zavarovalnica - odgovornost zavarovanca za nezgodo - zavarovanec - regresni zahtevek - kršitev prometnih predpisov - subrogacija - zastaranje - solidarna odgovornost več povzročiteljev škode - zahteva za zmanjšanje odškodnine - izvedensko mnenje
    Tožnica zavarovalnica, pri kateri je imel zavarovano svojo odgovornost voznik vozila, je z izplačilom celotne odškodnine oškodovanki vstopila v položaj svojega zavarovanca, tako kot to določa pravilo o subrogaciji iz prvega odstavka 963. člena OZ.
  • 350.
    VSL Sklep IV Cp 858/2022
    5.7.2022
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00058850
    DZ člen 161, 163, 163/1, 163/2. ZIZ člen 273b. ZNP-1 člen 34.
    izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - odtujitveni sindrom - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - časovna omejitev trajanja ukrepov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvršljivost odločbe - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - začasna določitev preživnine - trditveno in dokazno breme - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - dovoljenost ugovora - napačen pravni pouk - ugovor kot pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotni udeleženec od dneva izdaje ukrepov po ZPND nima stikov z mld. otrokom ter da je treba že tekom trajanja postopka urediti stike, da ne bi prišlo do odtujitve mld. otroka od očeta. Glede na to, da se stiki več kot tri mesece pred izdajo začasne odredbe niso izvajali, ne drži, da zaključek prvostopenjskega (glede morebitne odtujitve mld. A. od očeta) nima podlage v dejanskem stanju. Ker iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da imata mld. A. in njen oče dober odnos oz. sta navezana drug na drugega, hkrati pa se stiki daljše časovno obdobje niso izvajali, je zaključek, da je mld. A. ogrožena zaradi morebitne odtujitve od očeta, logičen in življenjsko sprejemljiv ter nenazadnje glede na sodno prakso ustrezen.

    Stališče, da samostojni stiki ne bi bili v korist, da pa so koristni stiki pod nadzorom, evidentno ni nasprotujoče.

    Ker je prepoved približevanja nasprotnemu udeležencu po ZPND izrečena na način, da ne velja glede mld. A. v primeru določitve stikov v drugem sodnem postopku, ne drži utemeljevanje predlagateljice, da sta hkratna prepoved približevanja in določitev stikov pod nadzorom nezdružljiva ukrepa.
  • 351.
    VSL Sklep I Ip 704/2022
    5.7.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00059336
    ZIZ člen 15, 38, 38/5, 221, 221/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 8, 8/1, 8/1-1.
    povrnitev izvršilnih stroškov - kriterij potrebnosti stroškov - potrebni stroški upnika - stroški izvršitelja - izročitev in izpraznitev nepremičnine - nagrada izvršitelju - dejanski stroški - dopustne pritožbene novote - ustrezna trditvena in dokazna podlaga - prostovoljna izpraznitev nepremičnine - izročitev ključev - primopredaja objekta - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - izvršljivost
    Glede na to, da upnikova zahteva za povrnitev stroškov pred izdajo izpodbijanega sklepa pritožnici ni bila vročena v izjavo, so povzete pritožbene navedbe dopustne pritožbene novote. Vendar mora pritožnik, ki se sklicuje na nova dejstva, le-ta dovolj konkretizirati in navesti tudi dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala. Tega pritožnica v konkretnem primeru ni storila.

    Izpodbijana odločitev je delno napačna glede višine priznanih stroškov. Izvršitelj si je namreč obračunal 500 točk za izvršilno dejanje deložacije stanovanja, čeprav izpraznitev nepremičnine dejansko ni bila opravljena, saj sta jo dolžnika izpraznila že prej prostovoljno. Izvršitelj je upravičen do nagrade za izpraznitev in izročitev nepremičnine, če to izvršilno dejanja opravi. Izvršitelj je sicer pristopil k deložaciji, ki pa je zaradi prostovoljne izselitve in izročitve nepremičnine ni bilo mogoče opraviti. Navedeno pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov 500 točk za izpraznitev in izročitev nepremičnine, saj le ta ni bila opravljena s strani izvršitelja, ker sta dolžnika izpraznila nepremičnino prostovoljno že pred tem. Dolžnika sta v konkretnem primeru izvršitelja o prostovoljni izpolnitvi obvestila že pred samim pristopom k deložaciji, vendar pa se je izvršitelj o tem lahko prepričal šele, ko je vstopil v stanovanje in ga pregledal. Izvršitelj je zato upravičen do povrnitve dejanskih stroškov, ki so mu nastali.
  • 352.
    VSL Sodba I Cpg 306/2022
    5.7.2022
    FINANČNO POSLOVANJE
    VSL00057618
    OZ člen 3, 6. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 43, 44, 44/1.
    izvršnica - vsebina izvršnice - unovčenje izvršnice - temeljni posel - pravilna uporaba materialnega prava
    Prvi odstavek 44. člena ZPreZP-1 taksativno določa podatke, ki jih po tem, ko mu je predložena upnikova zahteva za izvedbo plačilne transakcije po 43. členu ZPreZP-1, ponudnik plačilnih storitev (tožena stranka) lahko preverja. Preverjanje temeljnega posla in njegove skladnosti z določbo prvega odstavka 3. člena ZPreZP-1 ni umeščeno v določbo prvega odstavka 44. člena ZPreZP-1.
  • 353.
    VSM Sklep I Ip 319/2022
    5.7.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00057580
    ZIZ člen 71, 71/1, 71/2.
    odlog izvršbe na predlog dolžnika - razlogi za odlog izvršbe - možnost poplačila - obročno odplačilo dolga
    Odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, je mogoče dovoliti le izjemoma, saj pomeni neizvršena sodna odločba protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti. Utemeljen je le v primeru, če obstoji konkretna, realna in učinkovita možnost poplačila upnika v časovno omejenem času, za katerega je z zakonom dovoljen odlog. Odlog izvršbe namreč ne sme trajno odvzeti upnikovo pravico do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti dodaten omejen čas, da poišče način poplačila in se izogne prisilni prodaji nepremičnine.
  • 354.
    VSL sklep Cst 187/2022
    5.7.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00057461
    ZFPPIPP člen 103, 103/1, 104, 104/6.
    nadomestilo upravitelja - nadomestilo upravitelja za razdelitev - sklep o odmeri - konstitutiven učinek
    Po zaključku višjega sodišča je bistveno za odločitev, da je postopek tekel tudi po 3. 1. 2015, to je po tem, ko je začel veljati nov pravilnik, pri čemer ni mogoče mimo temeljnega pravila iz prvega odstavka 103. člena ZFPPIPP, to pa je, da ima upravitelj pravico do nagrade za svoje delo. Povedano drugače: v trenutku, ko je upravitelj opravil še dodatne naloge in opravila, je veljal Pravilnik 2015, ki je določil drugačno lestvico nadomestil upravitelja. Zato je pri odmeri nagrade upravitelju za nadaljnje razdelitve kot dodatno nagrado potrebno upoštevati Pravilnik 2015, torej predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, in to ne glede na 11. člen tega Pravilnika.

    Pravilnik, ki velja v času odločanja sodišča prve stopnje je treba uporabiti zato, ker je upravitelj šele z izdajo sklepa pridobil pravno upravičenje do določenega plačila nagrade za konkretno opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je sklep konstitutivne narave, to pa pomeni, da upravitelj do izdaje sklepa iz tega naslova še ne pridobi nobene pravice.
  • 355.
    VSL Sklep IV Cp 951/2022
    5.7.2022
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00057480
    DZ člen 157, 157/1, 157/3, 173.
    ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev pravice do stikov - omejitev stikov - ogroženost otroka - verjetnost nastanka škode - osebnostna ali vedenjska motenost - obseg in način izvajanja stikov
    Sodišče lahko enemu ali obema od staršev, pa tudi osebi, ki je s sodno odločbo ali s sodno poravnavo pridobila pravico do stikov z otrokom, omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi.

    Omejitev pravice do stikov je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka. Tak ukrep sodišče izreče, če ugotovi, da je otrok ogrožen (prvi odstavek 157. člena DZ). Ena od okoliščin, ki izkazuje otrokovo ogroženost je tudi verjetnost nastanka škode, ki bi bila posledica storitve ali opustitve staršev (drugi odstavek 157. člena DZ).
  • 356.
    VSM Sodba I Cp 299/2022
    5.7.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00058276
    ZKZ člen 21.
    odobritev pravnega posla s strani upravne enote - izjava o sprejemu ponudbe - prodaja kmetijskega zemljišča - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
    Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi že pojasnilo (5. točka obrazložitve), da je bila v danem primeru pogodba že sklenjena z dnem, ko je upravna enota prejela izjavo o sprejemu ponudbe, kot je to določeno v 21. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih in pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani upravne enote.
  • 357.
    VSK Sodba I Cp 170/2022
    5.7.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00057800
    ZPP člen 154, 154/1.. OZ člen 133, 133/1.. SPZ člen 75, 75/1.
    imisije - stvarnopravno varstvo pred imisijami - obligacijskopravno varstvo - različna dejanska in pravna podlaga - uspeh v postopku - odločitev o stroških postopka
    Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo tako z vprašanjem, ali predstavljajo zatrjevani odvzemi svetlobe, zamakanja in podobni vplivi, prepovedane stvarnopravne imisije, kot z vprašanjem, ali predstavlja sporni del zidu vir nevarnosti v smislu obligacijsko pravnega imisijskega varstva. Ukvarjalo se je z dvema sklopoma dejanske in pravne podlage. Tožnika sta uspela zgolj s pravnim varstvom, ki sta ga utemeljevala na zidu kot viru nevarnosti oziroma grozeči škodi. To okoliščino je treba upoštevati pri odločanju o stroških.

    Tožencem je že naloženo, da odstranijo in izravnajo zemljino nad armirano betonskim delom zidu. Odstranitve omenjene zemljine sama po sebi narekuje tudi odstranitev tam zasajenih dreves in grmičevja, saj bodo s tem ostala brez substrata za svojo rast.
  • 358.
    VSL Sodba II Kp 56973/2017
    5.7.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00058172
    KZ-1 člen 53, 53/1, 55, 55/1.
    neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - enotna kazen - delo v splošno korist
    Sodišče prve stopnje bi ob dosledni uporabi pravil o steku moralo kot določeno kazen šteti izrečeno kazen 1 leto in 6 mesecev zapora in ne le 1 leto in 22 dni zapora, kolikor obsojencu še preostane potem, ko se ni v celoti držal dogovora o delu v splošno korist. Obsojencu je bila namreč s sodbo izrečena kazen 1 leto in 6 mesecev zapora, zatem pa je v tej sodbi in z nadaljnjima sklepoma sodišče odločilo le še o načinu izvršitve kazni zapora.
  • 359.
    VSL Sklep I Cp 933/2022
    5.7.2022
    SODNE TAKSE
    VSL00057952
    ZST-1 člen 19, 34, 34/3, 34a.
    plačilni nalog za plačilo sodne takse - osnova za odmero sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep - ponoven ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora
    Od skupne vrednosti spora 138.000 EUR je v pritožbenem postopku ostala sporna še vrednost 82.000 EUR (kot je bila označena vrednost darila v navidezni kupoprodajni pogodbi) in ta predstavlja osnovo za odmero sodne takse za pritožbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom z 9. 2. 2022 ugodilo ugovoru prvega toženca zoper plačilni nalog, pri čemer pa je novo takso nepravilno odmerilo od nižje vrednosti spora 56.000 EUR in ne od vrednosti 82.000 EUR. Odločitev sodišča prve stopnje je tako prvemu tožencu v korist, njegovo zavzemanje za še nižje plačilo sodne takse pa nima zakonske podlage.

    Smrt tožnika, ki je v postopku imel pooblaščenca, ne predstavlja razloga za prekinitev postopka in zato ne vpliva na tek postopka in odmero sodne takse.

    Plačilni nalog s 16. 2. 2022 je sodišče izdalo kot nov plačilni nalog po ugovoru prvega toženca zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z 28. 12. 2021 in predstavlja sestavni del sklepa o ugovoru (tretji odstavek 34.a člena ZST-1). Tega je prvi toženec izpodbijal s pritožbo zoper sklep z 9. 2. 2022, ne more pa ga izpodbijati še z novim ugovorom. Razlogi sodišča prve stopnje, ki je ponoven ugovor zavrglo, so glede na navedeno pravilni,
  • 360.
    VSC Sklep III Kp 53105/2019
    5.7.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00057733
    ZKP člen 178, 178/5, 340, 340/1, 340/1-1,2.
    nedovoljeni dokazi - izločitev nedovoljenih dokazov - kršitev pravice do obrambe
    Tudi če bi sodišče prve stopnje celo opustilo dolžnost obveščanja zagovornikov o zaslišanju priče A. A., bi bilo mogoče o bistveni kršitvi kazenskega postopka in kršitvi z ustavo in konvencijo zajamčenih pravic obtoženca govoriti le v primeru, če bi šlo za takšno preiskovalno dejanje, ki ga na glavni obravnavi več ne bi bilo mogoče izvesti.
  • <<
  • <
  • 18
  • od 20
  • >
  • >>