zloraba uradnega položaja - nezakonito izplačilo - čas storitve kaznivega dejanja - dokončano dejanje - zastaranje kazenskega pregona
Dejstvo, da gre med izvršitvenima ravnanjema z dne 28. 9. 2009 in 28. 9. 2011 za daljši časovni presledek, pri čemer ni izkazano, da bi v vmesnem obdobju bili izdani vsebinsko primerljivi sklepi obtoženca v funkciji dekana, tudi za kakšne druge osebe, kaže da naj bi šlo za sicer ponovljeno kaznivo dejanje, ne pa za kontinuirano izvrševanje enega kaznivega dejanja.
Ko je kaznivo dejanje storjeno že z odreditvijo nezakonitega izplačila (v obravnavanem primeru z izdajo sklepa o odreditvi stalne pripravljenosti od 28. 9. 2009 oziroma 28. 9. 2011 dalje do preklica) in ko v zvezi z navedenim ni bilo ugotovljeno, da bi bilo za vsakokratna izplačila potrebno ali da so celo bili vsakič znova izdani vsebinsko istovrstni sklepi, vključitev očitka opustitvenega ravnanja v spremenjeno obtožnico (da sklepov o odreditvi stalne pripravljenosti - kot dekan ni preklical), nima bistvenega pomena za oceno trenutka storitve kaznivega dejanja, ker je bilo kaznivo dejanje dokončano že s storitveno obliko izvršitve, zato je opustitvena oblika izvršitve inkludirana v storitveno obliko izvršitve kaznivega dejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PRAVO DRUŽB
VSL00058625
OZ člen 177, 177/2, 178, 183.
škodni dogodek - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - razbremenitev odškodninske odgovornosti - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - objektivno žaljiva izjava - žalitev - neresnične trditve - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - upravičen razlog - zadeva javnega pomena - izgradnja centra za ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadki - sežig odpadkov - občinski organ - osebnostna pravica - preklic izjave
Ni nujno, da je vsaka neresnična trditev protipravna. Če je bil tisti, ki je podal izjavo, v dobri veri in je imel sam pri tem resen namen, neresnično sporočilo ni protipravno v smislu predpostavke odškodninske odgovornosti.
pravni interes za izdajo začasne odredbe - čas izdaje odločbe
Za izdajo začasne odredbe odločilne okoliščine, ki obstajajo v času njene izdaje oziroma vložitve predloga.
Upnikov položaj je bil ogrožen zaradi negotovosti glede pravnega razmerja, na podlagi katerega mu je prvodolžnik poslal sporni račun, njegovo neplačilo pa je bilo podlaga za grozeč odklop električne energije. Pred slednjim se je želel zavarovati s predlogom za izdajo začasne odredbe.
Pravni interes za začasno odredbo bi prenehal, če ne bi bilo več kaj za zavarovati, bodisi terjatve bodisi ne bi bilo predmeta zavarovanja. Dokler terjatev obstaja in sodišče je v sklepu o začasni odredbi ugotovilo, da obstaja z verjetnostjo (8. in 9. stran sklepa z dne 13. 12. 2021), jo ima upnik pravni interes zavarovati.
pripor - pravnomočnost - priporni razlogi - preizkus pripornega razloga
Ob tem, ko je sodišče prve stopnje razloge za pripor nazadnje preizkušalo dne 24. 5. 2022, pritožbeno izpodbijani sklep pa nosi datum 15. 7. 2022, ne more biti na mestu očitek o tem, da je sodišče odločilo o razlogih za pripor skoraj en mesec pred potekom dvomesečnega roka. Sicer pa ta (procesna) kršitev (in ne morda kršitev kazenskega zakona), tudi če bi bila podana, nikakor ne more biti storjena v škodo obtoženca.
zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da tožnikove zatrjevane okoliščine, četudi jim v celoti sledimo, ne morejo predstavljati težko nadomestljive škode, kot pogoja za izdajo ureditvene začasne odredbe po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, za zavarovanje terjatve, ki jo uveljavlja v pravdnem postopku - izpraznitev in vrnitev nepremičnine ter plačilo zneska. Sodišče druge stopnje verjame, da bi tožniku bivanje v stanovanjski hiši olajšalo njegovo življenje, v primerjavi z bivanjem v četrtem nadstropju v stanovanjskem bloku, vendar s strani tožnika zatrjevana in dokazovana potreba po pridobiti primernega bivališča, ne predstavlja nastanka težko nadomestljive škode za zavarovanje njegove terjatve.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZPP člen 5, 70, 247, 247/1, 247/2, 247/6.
izločitev sodnega cenilca - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca - zavrženje zahteve za izločitev - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Če je sodišče prve stopnje tožeči stranki dalo 15 dnevni rok, da se izjavi o ustnih ugotovitvah izvedenca na naroku za glavno obravnavo, to še ne pomeni, da ji je s tem dalo tudi rok za uveljavljanje morebitne izločitve sodnega izvedenca. Zaradi tega sodišče prve stopnje tudi ni prišlo samo s seboj v nasprotje, ko je zahtevo za izločitev zavrglo kot prepozno, čeprav je bila ta vložena v roku, ki ga je sodišče sicer za drug namen dodelilo tožeči stranki.
zamudna sodba - postopek osebnega stečaja - prekinitev postopka - prevzem postopka po upravitelju na podlagi poziva sodišča - načelo koncentracije - afirmativna litiskontestacija - verzijski zahtevek - povračilo materialnih stroškov - dovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožba dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, za katere se šteje, da jih je toženka priznala, prereka (kot navaja: iz previdnosti). Zoper zamudno sodbo pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, zato ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.
zahtevek za plačilo odškodnine - celovita dokazna ocena - škodni dogodek - prometna nesreča - trditveno in dokazno breme - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - strokovna vprašanja
Izvedenec je svoje mnenje dopolnil in razjasnil ter ponovno podal zaključek, da se glede na njegove ugotovitve nesreča ni zgodila na mestu in na način, kot zatrjuje tožnik. Posledično ne drži očitek, da je sodišče prve stopnje sàmo odgovarjalo na strokovna vprašanja.
ZPP člen 76, 76/1, 77, 77/1, 78, 78/1, 318, 318/1. SZ-1 člen 111.
zamudna sodba - poslovna nesposobnost - pavšalne navedbe - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - pravdna sposobnost - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Toženka v svoji pritožbi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje konkretno ne izpodbija, sklicuje se zgolj na neobstoj svoje poslovne sposobnosti, katere pravna posledica je, da zamudna sodba zoper njo ne more učinkovati.
nasilje v družini - ogrožanje varnosti - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - trajanje ukrepa
Nasprotni udeleženec (NU) je že večkrat ogrožal predlagateljico in iz neizpodbijane ocene CSD izhaja, da NU do svojih nasilnih ravnanj in nasilnega odnosa ni kritičen, pomoč pa zavrača. Ob upoštevanju navedenega, NU z le pavšalnimi pritožbenimi navedbami ne omaje zaključka prvostopenjskega sodišča o verjetnosti, da bo tudi v prihodnje s poskusi dejanj, ki ogrožajo predlagateljico, nadaljeval.
ZPP člen 112, 112/10, 117, 117/2, 285, 337, 337/1.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - napačna navedba naslovnika na pisemski ovojnici - nevložitev pritožbe - napaka pošte - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - navedba pravno pomembnih dejstev - rok za vložitev predloga - nedopustna pritožbena novota - materialno procesno vodstvo - preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih razlogov
Morebitno nepravilno ravnanje pošte ne predstavlja razloga za uporabo določila desetega odstavka 112. člena ZPP, temveč lahko predstavlja le razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Gre za okoliščino, ki se je pripetila toženi stranki v zvezi z vročanjem pošiljke sodišču.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 40, 40/1, 47, 47/2.
izvedensko mnenje - nagrada izvedenca - zelo zahtevno izvedensko mnenje - dodatna dokumentacija - uporaba strokovne literature v tujem jeziku - obseg izvedenskega dela
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je moral izvedenec za odgovor na vprašanje glede obsega škode (vrednosti poklanih ovac) in primernosti zavarovanja tožnikove črede ovac pred volkovi (v domačem hlevu, znotraj ograjenega pašnika) zbrati in preštudirati cel kup dodatne dokumentacije ter pri delu uporabiti strokovno literaturo v tujem jeziku. Prav tako je brez kritične presoje in utemeljitve štelo izdelano pisno izvedensko mnenje za zelo zahtevno.
Sprememba odločitve o (ne)pravočasnosti odgovora na pritožbo oz. o (ne)priznanju stroškov sestave odgovora na pritožbo ni očitna pisna ali računska pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti namreč sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00060255
ZPP člen 154, 155, 159, 159/1, 163. ZBPP člen 46, 46/3. ZST-1 člen 15.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o stroških postopka - sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - dogovor glede stroškov postopka - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - odločitev sodišča - poseben sklep o stroških postopka - naknaden sklep o odmeri stroškov - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Skladno s prvim odstavkom 159. člena ZPP krije vsaka stranka svoje stroške, če v sklenjeni sodni poravnavi ni drugače dogovorjeno. V točki 3 sodne poravnave z dne 25. 10. 2021 je zapisan dogovor pravdnih strank, da bo o stroških odločilo sodišče s posebnim sklepom in obe stranki sta ob tem priglasili stroške postopka. Glede na te okoliščine je zaključek izpodbijanega sklepa, da do dogovora strank glede stroškov postopka pri sklenitvi sodne poravnave ni prišlo, zmoten. Točke 3 sodne poravnave ni mogoče razumeti drugače, kot da sta se pravdni stranki dogovorili, da odločitev o stroških pravdnega postopka prepustita sodišču. V takem primeru sodišče pri denarnih zahtevkih odloči po določilih 154. člena ZPP.
V obravnavani zadevi je bistvenega pomena, da tožena stranka ni sama prostovoljno izpolnila tožbenega zahtevka, temveč je prenehanje vtoževane terjatve dosegla tožnica z enostransko pobotno izjavo. Ker je pravilo, da mora tožena stranka plačati pravdne stroške, če je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, izjema od splošnega pravila, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške, ga je treba razlagati ozko. Izpolnitev obveznosti in pobot sta dva različna načina prenehanja obveznosti, zato se po presoji pritožbenega sodišča pravilo, da mora tožena stranka plačati pravdne stroške, če je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, ne nanaša tudi na primer, ko tožeča stranka tožbo umakne po tem, ko je podala enostransko pobotno izjavo.
ZGD-1 člen 52, 52/3, 318, 318/2, 321, 321/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP-1 člen 7, 40, 40/1.
posebna revizija - obrazloženost sodne odločbe - nasprotje med razlogi - opredelitev do odločilnih dejstev - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - meje preizkusa predloga - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - stroški posebne revizije
Sodna odločba mora biti obrazložena tako, da je iz nje razvidno, da se je sodišče z argumenti strank seznanilo in jih obravnavalo. Sodišče tudi v nepravdnem postopku odloča (le) v mejah konkretnega in določnega predloga, ki ga je treba preizkusiti v mejah v predlogu navedenih razlogov o odločilnih dejstvih.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00058603
ZVEtL-1 člen 42, 42/2, 50, 50/1, 50/2, 57, 57/1.
ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - ovire za določitev pripadajočega zemljišča - vzpostavitev etažne lastnine
Odločba o etažiranju stanovanjske stavbe je pravnomočna, v zvezi s to stavbo ni (več) nobenega spora o lastništvu, zato ni ovir, da sodišče v tem postopku določi obseg pripadajočega zemljišča k stavbi skladno z določili 43. člena ZVEtL-1 ter kdo so lastniki tako določenega zemljišča. Ker je treba ob pravilni uporabi materialnega prava nadaljevati nepravdni postopek, je višje sodišče ugodilo pritožbama in sklep o ustavitvi nepravdnega postopka ter posledično odločitev o nadaljevanju postopka po pravilih pravdnega postopka, razveljavilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058296
URS člen 29, 29-2.. KZ-1 člen 135, 135/1.. ZKP člen 442, 442/1.
kaznivo dejanje grožnje - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, bi lahko obdolženec tudi v primeru oteženega gibanja ali uporabe invalidskega vozička pristopil na sodišče, enako kot je bil vseskozi zmožen pristopiti na različne zdravstvene preglede, četudi ob pomoči drugih.
ZPP člen 481, 481/1-1, 482, 482/2. Akt o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (2019) člen 2, 2/1, 7, 7/1.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - javni sklad - kršitev pogodbe - civilnopravno razmerje
Tožeča stranka je organizirana v pravno organizacijski obliki javnega sklada, ki ne spada med osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Tožeča stranka zato personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih ne izpolnjuje.
Tožeča stranka od tožene stranke zahteva vrnitev neutemeljeno izplačanega zneska sofinanciranja nakupa zaščitne opreme za zagotovitev ustrezne zaščite pred okužbami in širjenjem virusa COVID-19. Izvedba razpisnega postopka (javnega poziva), v katerem tožeča stranka odloča o dodelitvi sredstev, se vodi v skladu z določili ZUP. Ne gre torej za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada, zato ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Ker tožeča stranka vtožuje terjatev iz naslova kršitve sklenjene Pogodbe, gre za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.