ZPVAS člen 2, 4, 4/2. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 181/3.
agrarna skupnost - pravila agrarne skupnosti - sprejem v članstvo - pogoji za sprejem v članstvo - člani agrarne skupnosti - statut - pogodbena ureditev razmerja - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - vmesni ugotovitveni zahtevek - prejudicialnost - delno zavrženje tožbe
ZPVAS in statut agrarne skupnosti ne omejujeta članstva na osebe, ki so sodelovale pri ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti ali so podale zahtevo za vračilo premoženja članom ali na osebe, ki imajo lastniški delež v skupnosti, ampak to vprašanje prepušča dogovoru v skupnosti.
Tožnica ima materialno pravno upravičenje zahtevati ugotovitev ničnosti pogodbenih določb statuta agrarne skupnosti, a tega ne more uveljaviti mimo določb ZPP, ki urejajo ugotovitveno tožbo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 40, 45, 45/1.
stroški in nagrada izvedenca - izvedenec geodetske stroke - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Izvedenec je upravičen do povračila materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim delom, med katere sodijo tudi analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, in se obračunajo po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo. Tak cenik je tudi Cenik geodetskih storitev Inženirske zbornice Slovenije.
zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov
V okoliščinah konkretnega primera, ko je sodišče prve stopnje po prejemu izvedeniškega mnenja in podaji pisnih vlog strank izdalo sodbo brez izvedbe glavne obravnave, bi tožeča stranka morala zahtevati povrnitev stroškov najpozneje v roku 15 dni od prejema sodbe.
izvršljivost odločbe - klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - potrdilo o izvršljivosti odločbe - predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - pravni interes - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev klavzule o izvršljivosti - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - ustavitev izvršbe
Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na vprašanje, kako bi novo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti vplivalo na pravice in obveznosti tožene stranke v izvršbi, niso pravno odločilnega pomena za odločanje v tem (pritožbenem) postopku. Ti namreč ne morejo biti obravnavani v postopku, ki se nanaša na zahtevo tožene stranke za razveljavitev klavzule o izvršljivosti, temveč v izvršilnem postopku. S stališča pravdnega sodišča je pomembno le, da je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti utemeljeno izdano, kar med strankami niti ni sporno.
stroški postopka - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - nasprotna tožba - pregled listin - materialni stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno izračunalo končni uspeh pravdnih strank, ko je seštelo vrednost spornega predmeta iz tožbe in vrednost spornega predmeta iz nasprotne tožbe, nato pa za vsako posebej ocenilo, v kolikšnem deležu od skupnega zneska je uspela.
dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - pomoč - vrednost prejete pomoči
Po 128. členu ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Če se dediči obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, sodišče odloči, da dedujejo vse zapustnikovo premoženje.
Sodišče si je prizadevalo, da bi se dediči dogovorili o plačilu terjatve, občina pa dedičev ne more prisiliti k temu in tudi ne more izbirati, na katerih stvareh bo izvedena omejitev dedovanja.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 43, 45.. ZD člen 227.h, 227.h/1.
vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju - evropsko potrdilo o dedovanju - potrdilo o izvršljivosti odločbe - tuja sodna odločba - razglasitev izvršljivosti tuje javne listine - listina, ki je podlaga za vknjižbo
Drži pritožbena navedba, da evropsko potrdilo o dedovanju ni obvezno in da se vpis lahko dovoli na podlagi ustrezne odločbe o dedovanju, izdane v državi članici, kjer je imel zapustnik ob smrti običajno bivališče, in da ni treba, da se izvede poseben postopek za priznanje te odločbe. Mora pa biti listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda sodišče po posebnem postopku (43. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, v nadaljevanju Uredbe o dedovanju).
ZPP člen 153, 153/2, 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 14.
zaslišanje priče - predlagatelj dokaza - stroški priče - povračilo stroškov priči - izpad dohodka - izgubljeni zaslužek priče - potrdilo
Sodišče prve stopnje je pravilno obračunalo čas, ki ga je priča porabila za pričanje na sodišču in priča je tudi predložila potrdilo o izgubljenem zaslužku, to je dogovor o delu, in teh dokazov tožeči stranki ni uspelo izpodbiti. Zgolj načelne in splošne ugotovitve, da je urna postavka pretirana in da bi morala priča izkazati, da tega dela ni mogla opraviti sama kateri drugi dan pa so pavšalne in splošne. Stranke se morajo zavedati da, ko priče pred sodiščem opravljajo državljansko dolžnost pričanja na predlog posamezne stranke, s tem niso dolžne nositi stroškov za to. Dolžne so jih nositi stranke, ki so jih predlagale za pričo.
Pritožnica ima prav, da je tožeča stranka predlagala dokaz z zaslišanjem priče B. B. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa, torej da sta vsaka od strank dolžni plačati polovico stroškov priče.
plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - uspeh stranke v postopku - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pridobitev premoženja - sodna poravnava
Tožnica je na podlagi sklenjene sodne poravnave pridobila premoženje, ki bistveno presega sodno takso, katere plačila je bila ob vložitvi tožbe oproščena. Iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, da bi moral toženec kriti tožničine pravdne stroške. Neutemeljeno je zato pritožbeno naziranje, da bi bila tožnica dolžna plačati kvečjemu tisti del sodne takse, ki ustreza njenemu (ne)uspehu v tem postopku.
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 29, 29/1-7. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (1992) člen 12, 16, 23, 28, 56. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (1999) člen 27.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - varnost in zdravje pri delu - oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu - storilec - oprostilna sodba
Oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu, ni nujno le delodajalec, temveč je to lahko tudi druga oseba, ki bi morala v delovnem procesu zagotoviti varne delovne pogoje. Tako je tudi v skladu s sodno prakso odgovorna oseba v smislu drugega ostavka 201. člena KZ-1 lahko na primer strokovni sodelavec, pooblaščen za področje varnosti pri delu, ali pa vodja del na delovišču, vodja gradbišča, vodja strojne delavnice, torej oseba, pooblaščena za vodenje določenega obrata. Vendar pa mora biti takšen prenos pooblastil na področju varnosti in zdravja pri delu konkretno ugotovljen oziroma izkazan.
V obravnavanem primeru delodajalec oškodovanca svoje odgovornosti na področju varnosti pri delu - vsaj ne z notranjimi delovnopravnimi akti - ni razdelil in ustrezno prenesel na svoje delavce, konkretno na obdolženca. Nadalje pa takšen prenos pooblastil ni razviden niti iz njunih pogodb o zaposlitvi niti na to ne nakazujejo drugi izvedeni dokazi. Dokazni postopek ni izkazal, da bi bile na obdolženca dejansko prenesene zadolžitve na področju varnosti in zdravja pri delu in da bi bila obdolženca v času nezgode odgovorni osebi v smislu določbe drugega odstavka 201. člena KZ-1.
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2-2, 389/3. ZIZ člen 101, 102.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - izvzetje iz stečajne mase - prejemki izvzeti iz stečajne mase - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - taksativen seznam iz stečajne mase izvzetih prejemkov
Kateri prejemki so iz stečajne mase izvzeti, določa 2. točka drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP v zvezi s 101. členom ZIZ. Slednji pa v 101. členu taksativno našteva prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe. To pa pomeni, da je nabor teh prejemkov vse obsegajoč in drugih prejemkov ni dopustno izvzemati iz izvršbe. Sodišče torej nima diskrecijske pravice, da bi glede na okoliščine posameznega primera smelo samo razširiti nabor prejemkov, ki bi jih izvzelo iz izvršbe oziroma stečajne mase.
ZPP člen 181.. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (2014) člen 55, 55/2, 63.. OZ člen 82.. ZDR-1 člen 148, 148/6.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 2, 2/2.
vzorčna zadeva - ugotovitvena tožba - neenakomerno razporejen delovni čas - povračilo stroškov prehrane med delom - izmensko delo - sorazmerni del
Pravno praznino v zvezi s plačilom prehrane zaradi neenakomerno razporejenega delovnega časa iz panožne kolektivne pogodbe razlagati tako, da je tudi tožnik upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom v enakem obsegu, kot delavci, ki delo opravljajo v nadurnem in prerazporejenem delovnem času - v višini sorazmernega urnega zneska in je s tem zagotovljena enaka obravnava vseh delavcev, ki delajo preko 11 ur dnevno.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4. ZPP člen 154.
odmera pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - uporaba odvetniške tarife - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - vrednost spornega predmeta - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - stroški pravdnega postopka
Storitev se plača odvetniku po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik opravil delo.
Pooblaščenec tožnika je za vsa opravljena procesna dejanja po 6. 4. 2019 priglasil stroške skladno z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času uvedbe postopka, oziroma v višini vrednosti storitve 300 točk, kar zadošča za izpolnjenost zahteve iz četrtega odstavka 14. člena OT.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila taksa, ki znaša 30,00 EUR po tar. št. 4022 ZST-1, pravilno odmerjena in ugovor, v katerem je prvotožena stranka uveljavljala, da taksna obveznost v navedeni višini ni nastala in da je taksa napačno odmerjena, ni utemeljen.
Tožeča stranka ima zoper družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju denarno terjatev v znesku 222.497,32 EUR, izkazano s sodno poravnavo, ki jo je tožeča stranka sklenila s stečajno upraviteljico navedene družbe. Vrednost sedmih stanovanj (posamezni, že navedeni deli, v stavbi št. 1 k. o. X), so vredni 2.000.000,00 EUR. Po poplačilu ločitvenega upnika bodo ostala sredstva (masa) za navadne upnike, med katerimi je tudi sama. Poplačana bo v višini dobrih 25.000,00 EUR. Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo (prvi odstavek 243. člena ZZK-1). Izkazala je obligacijsko pravico do C., d. o. o. ‒ v stečaju, iz sosledja tožb proti toženima strankama pa izhaja, da je njen končni cilj, da bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato njen obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan.
Izdana začasna odredba drugotoženi stranki ne preprečuje, da s svojo lastninsko pravico pri obravnavanih nepremičninah razpolaga v vrstnem redu vložitve z. k. predloga za vknjižbo lastninske pravice. Ta bo namreč učinkovala po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe VIII Pg 1796/2020.
Ne drži pritožbena navedba, da sodna poravnava, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju, v postopku II Pg 2365/2019 ni bila veljavno sklenjena in ne ustvarja nobenih pravnih učinkov. K sklenitvi sodne poravnave je bilo namreč dano soglasje stečajnega dolžnika (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St ..., z dne 24. 7. 2020, pravnomočen 26. 11. 2020, procesno dejanje 78, v navedeni stečajni zadevi).
Po 137. členu Ustave RS notariat predstavlja javno službo v okviru pravosodnega sistema, katere delovno področje in pooblastila določa zakon (ZN). Javno službo notar opravlja kot končni subjekt, v lastnem imenu, za lasten račun in namesto države.
Skrbniški notar kot pooblaščenec lastnika nepremičnine ne more kot oseba javnega zaupanja potrditi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, če je to predlagatelju preprečeno z izdano začasno odredbo. Kljub temu, da načeloma notarske storitve notar ne sme odkloniti (2. člen ZN), v taki procesni situaciji, ko je predlagatelju s sodno odločbo prepovedano razpolagati z zaznambo vrstnega reda, notar, ki mora oziroma bi moral biti s tem seznanjen, ne bi smel kot pooblaščenec predlagatelja vložiti ZK predloga v zemljiško knjigo.
Zakon določa eno izmed (izpodbojnih) domnev, da je dolžnik trajneje nelikviden, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, pritožba pa temu ne oporeka, da je imela tožeča stranka blokirana oba transakcijska računa od 11. 8. 2014 dalje. Pritožbene navedbe, da je bila blokada računov posledica davčne izvršbe v visokem znesku, ki jih ni bilo mogoče takoj poravnati, in da je obveznosti do tožene stranke poravnala s kompenzacijo so nerelevantne in tudi povsem pavšalne. Pritožba namreč ne navaja, da je dolgove iz naslova davčne izvršbe poravnala kako drugače. Zato z njimi tožeča stranka ne more izpodbiti domneve iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
ukrepi po zpnd - prepoved približevanja - preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - zalezovanje - načelo kontradiktornosti
Zakon dopušča izrek ukrepov po hitrem postopku, kadar je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve in njenih otrok, ali je to potrebno zaradi varstva koristi otrok. V takšnem primeru se kontradiktornost vzpostavi naknadno, saj ima povzročitelj nasilja dodatno pravno sredstvo - ugovor.
Utemeljitev, da ukrepi niso potrebni, saj je v priporu, ne zdrži preizkusa. Žrtev namreč potrebuje zaščito v trenutku, ko bo pripor odpravljen, poleg tega sam pripor nasprotnemu udeležencu ne onemogoča, da z žrtvijo ali otrokom ne bi navezal kontaktov preko telekomunikacijskih sredstev.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do izvajanja dokazov - poslabšanje zdravstvenega stanja - nujnost in sorazmernost ukrepa - ogroženost zdravja
Ugotovitev duševne bolezni in potreba po zdravljenju je medicinska odločitev, ki temelji na izvedenskem mnenju sodne izvedenke.
Pritožbene navedbe, da je bila blokada računov posledica davčne izvršbe v visokem znesku, ki jih ni bilo mogoče takoj poravnati, in da je obveznosti do tožene stranke poravnala s kompenzacijo so nerelevantne in tudi povsem pavšalne. Pritožba namreč ne navaja, da je dolgove iz naslova davčne izvršbe poravnala kako drugače. Zato z njimi namreč tožeča stranka ne more izpodbiti domneve iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 214, 214/1, 216, 216/1, 218, 218/1, 218/3, 218/4, 219.
izločitev dokazov - odredba o hišni preiskavi - obrazloženost odredbe - nasilen vstop - subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi
S strani pritožbe problematizirana odredba o hišni preiskavi tako izpolnjuje vse kriterije, ki jih je glede obrazloženosti odredb za hišno preiskavo sprejelo Ustavno sodišče v odločbi Up-1006/13 z dne 13. 6. 2016.
ZIZ člen 171a, 171a/1, 171a/2. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-3, 245, 245/2, 311.
prodaja solastne nepremičnine - predlog upnika - prodaja celotne nepremičnine - soglasje solastnika - postopek osebnega stečaja - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - položaj in pristojnosti upravitelja - prenos pooblastil na upravitelja - soglasje stečajnega sodišča - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - prodaja premoženja v stečajnem postopku
Neutemeljeno pritožba zahteva podajo soglasja s strani same fizične osebe kot lastnika preostalega solastniškega deleža. Nad njim je v teku postopek osebnega stečaja, v katerem ta s svojim premoženjem ne more sam razpolagati, v njegovem imenu namreč nastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Stečajna upraviteljica je bila tako tista, ki je bila upravičena stečajnemu sodišču predlagati skupno prodajo v okviru tega izvršilnega sodišča, čemur je le to s sklepom z dne 11. 12. 2019 tudi sledilo in podalo soglasje.