Sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da je bilo na strani tožeče stranke, da dokaže obstoj zatrjevane terjatve, saj se je tožena stranka branila z navajanjem negativnih dejstev.
poseg v lastninsko pravico - gospodarski spor - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Spor o tožbenem zahtevku na prepoved poseganja v lastninsko pravico na nepremičnini ne glede na to, da sta pravdni stranki gospodarski družbi, ni gospodarski spor, zato je za sojenje v taki zadevi glede na vrednost spornega predmeta, nižjo od 2.000.000,00 SIT, stvarno pristojno okrajno, krajevno pa tisto sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
V zakonu ni predvideno, da bi bilo potrebno upniku poslati kakršno koli obvestilo o uspehu dražbe. Upnika je potrebno pred izvedbo dražbe obvestiti o kraju in času prodaje, kar je sodišče tudi storilo, zato je upnik imel možnost, da se dražbe udeleži ali pa po izvedbi dražbe na tak ali drugačen način poizve, ali je bila dražba uspešna.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205, 205/1, 205/1-3.
izbris iz sodnega registra - pravdni postopek - prekinitev postopka
Tožnik, ki vodi proti gospodarski družbi pravdo na izstop iz družbe, nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka, izdan zato, ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra.
nedovoljena pritožba - pravni interes - ugovor po izteku roka - delna ustavitev izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnico ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov predlog, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa) niti ne bi mogla doseči. Zato ji pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Zavarovalna pogodba zavarovancu nalaga obveznost delovanja za preprečitev nastanka škode (zavarovalnega primera). Opustitev takšnega ravnanja tožeči ne bi bila v škodo le v primeru, če ta njena opustitev na nastanek zavarovalnega primera ne bi mogla vplivati, te okoliščine pa mora zatrjevati in dokazati tožeča stranka.
Če je v notarskem zapisu poleg zastavne pravice dogovorjeno še zavarovanje s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ni ovire za dovolitev vknjižbe obeh v izvršilnem postopku.
Zavrženje obtoženega predloga po opravljeni glavni obravnavi je v nasprotju z določbo čl. 437/I ZKP in torej predstavlja kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371.člena ZKP, ki pa je upoštevna le, če je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da terjatev, ki je predmet izvršbe, ne obstoji, saj je v poslu nastopal samo komisionar in ni prevzel odgovornosti za družbo X & Y iz Romunije, ki svoje obveznosti ni izpolnila. S tem je dolžnik navedel pravno pomembna dejstva, s katerim je ugovor utemeljil. V zvezi z zatrjevanim pa je sodišču predložil tudi dokaze (račun in izvozno carinsko deklaracijo). Zato je dolžnikov ugovor obrazložen.
V komisijski pogodbi z dne 27.3.1991, sta se F. in Banka dogovorili za pogoje koriščenja navedenega depozita, to je prenakazilo deponiranih sredstev na žiro račun družbe D. d.o.o., ko slednja predloži sodno overjeni izpisek iz sodnega registra o dokapitalizaciji oziroma preoblikovanju podjetja D. v družbo z omejeno odgovornostjo (prim. 1. odst. 1038. čl. ZOR). S pogodbo o denarnem depozitu pridobi banka pravico razpolagati z deponiranim denarjem, vrniti pa ga mora pod pogoji, določenimi v pogodbi (2. odst. 1035. čl. ZOR). Iz povedanega izhaja, da družba F. z deponiranimi sredstvi, namenjenimi za dokapitalizacijo pravnega prednika tožeče stranke ni mogla razpolagati, obresti, ki bi jih prejela za deponirana sredstva, pa so bile nakazane (kot izhaja iz revizijskega poročila) tožeči stranki. Ne gre torej za prikrajšanje družbene lastnine, če se na drugi strani le - to ne izkaže kot okoriščenje v enaki višini. Glede na ugotovljeno dejansko stanje zato ni mogoče F. očitati okoriščenja v škodo družbene lastnine. Obravnavanega primera zato ni mogoče podvreči nobenemu abstraktnemu dejanskemu stanu iz 48. a člena ZLPP.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa dejstva, ki so pomembna za odmero odškodnine in tožniku za utrpele škodne posledice prisodilo pravično denarno odškodnino, ki je vsklajena tudi z odškodninami, ki jih sodišča prisojajo drugim oškodovancem, s primerljivimi škodnimi posledicami.
ZKP člen 370, 370-4, 374, 374/1, 370, 370-4, 374, 374/1.
izrek zapora ali pogojne obsodbe
Ker zaradi preteklega kaznovanja zaradi mnogo hujšega kaznivega dejanja zoper premoženje velja obtoženec za specialnega povratnika ter ob tem podatki sodnika za prekrške izkazujejo, da je bil celo v času pogojnega odpusta večkrat obravnavan zaradi kršitev javnega reda in miru, izrek pogojne obsodbe za novo storjeno kaznivo dejanje velike tatvine po čl. 212/I KZ v zvezi s čl. 25 KZ, ni na mestu. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi državnega tožilca in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtožencu izreklo 5-mesečno zaporno kazen.
ZOR člen 324, 360, 374, 374/1, 324, 360, 374, 374/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - odmera stroškov
ZIZ nima določb, ki bi upnika pri vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine časovno omejevale. Tako lahko upnik vlož predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (računa), ne glede na datum zapadlosti, označen na verodostojni listini (računu). Ugovor zastaranja bi moral dolžnik konkretizirati. Navesti bi moral dejstva kot so datum zapadlosti terjatve, vrsta terjatve in postaviti trditev, da je potekel čas, ki je potreben za zastaranje. Zgolj na podlagi predložene verodostojne listine - računa, ki je zapadel v plačilo dne 11.09.1999, in ob upoštevanju splošnega zastaralnega roka 3 leta, pa ni moč sklepati, da je terjatev zastarala, saj je upnik predlog za izvršbo vložil že 05.05.2000. Upnik, ki je dolžniku izstavil račun, v katerem je rok za izpolnitev obveznosti določen, dolžnika v zvezi z obstojem obveznosti ni dolžan posebej opominjati
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030832
ZFPPod člen 29, 29/1, 37, 37/2. ZGD člen 394, 394/2, 398, 398/2, 436. ZPP člen 190, 190/2, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev in izstop družbenika - prenehanje družbe po ZFPPod - izbris družbe iz sodnega registra med pravdnim postopkom - prekinitev postopka po samem zakonu - singularno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - dogovor o delitvi premoženja družbe
Res je, da je tožeča stranka v tožbi navedla, da je toženec samovoljno zapustil družbo. Vendar je sodišče prve stopnje z izpiskom iz sodnega registra ugotovilo, da sta bila kot družbenika gospodarske družbe V. d.o.o. ob njenem prenehanju vpisana Z. N. (tožnik) in J. M. (toženec). Zato je pravilen zaključek, da sta bila do prenehanja V. d.o.o. družbenika oba (prim. tudi prvi in drugi odstavek 436. člena ZGD). To pa pomeni, da je treba razmerje med strankama presojati tudi po določbah prava gospodarskih družb.
S prenehanjem tožeče stranke je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP), kar pomeni, da bi se nadaljeval (šele), ko bi ga prevzeli pravni nasledniki (ali ko bi jih sodnik povabil, naj to storijo - prim. prvi odstavek 208. člena ZPP). Vendar gre v konkretnem primeru za specifično situacijo. Tožeča stranka je bila namreč na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 29. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij dne 19. 1. 2000 po uradni dolžnosti izbrisana iz sodnega registra, kar pomeni, da nima univerzalnih pravnih naslednikov (prim. drugi odstavek 394. člena ZGD, ki časovno omejuje odgovornost delničarjev oz. družbenikov za obveznosti družbe, iz česar izhaja, da delničarji oz. družbeniki niso univerzalni pravni nasledniki, saj drugače njihova odgovornost ne bi bila časovno omejena; na to kaže tudi drugi odstavek 398. člena ZGD, ki govori o prevzemu obveznosti izbrisane družbe).
Družbeniki (oz. v tem primeru družbenika) bi morali zato predhodno urediti vsa pravna razmerja z zaposlenimi in upniki družbe ter medsebojna pravna razmerja. Taka ureditev medsebojnih pravnih razmerij družbenikov, po kateri bi Z. N. pripadle sporne terjatve (ki naj bi bile prej terjatve V. d.o.o.) bi zato predstavljala singularno pravno nasledstvo (in ne univerzalnega, ki bi imelo po samem zakonu za posledico procesnopravno sukcesijo), na podlagi katerega bi Z. N. od toženca lahko zahteval izpolnitev. Vendar to le ob predpostavki, da bi bil med družbenikoma tak dogovor, oziroma da bi po delitvi premoženja družbe te odškodninske terjatve pripadle tožniku (na podlagi konstitutivnega sklepa sodišča - prim. 168. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v zvezi s 182. členom tega zakona). Ker pa ni tožnik tega niti zatrjeval (in zato še manj dokazal), je sodišče prve stopnje, ko je sicer v nasprotju z drugim odstavkom 190. člena ZPP Z. N. štelo kot tožnika (toženec ni privolil, da bi namesto tožeče stranke V. d.o.o. v pravdo vstopil tožnik Z. N., vendar to ni taka kršitev postopka, da bi moralo pritožbeno sodišče na njo paziti po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena ZPP), tožbeni zahtevek povsem pravilno zavrnilo.
ZPP člen 189, 189/1, 189/1-3, 189, 189/1, 189/1-3.
nasprotje v izreku sodbe - bistvena kršitev - nasprotna tožba
Če sodišče obravnava tožbo in nasprotno tožbo skupaj, ostaneta tožbena zahtevka samostojna. Sodiče z eno odločbo (sodbo) izda dve sodbi o dveh tožbenih zahtevkih. Zato ne moremo govoriti, da je izrek sodbe sam s seboj v nasprotju, če sodišče najprej zavrne zahtevek za ugotovitev služnosti, nato pa ugodi zahtevku iz nasprotne tožbe in to služnost ukine. Take sodbe ni mogoče razveljaviti zaradi bistvene kršitve postopka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni oporekal obstoju in višini terjatve. Slabo finančno stanje na katerega se sklicuje, pa ni pravno pomembno dejstvo, saj ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo za resnično.
ZPP člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZOR člen 192, 192/1, 192, 192/1.
odškodnina za negmotno škodo - vezanost na kazensko sodbo
V pravdnem postopku se lahko ugotovi tudi deljena odgovornost po določbi 1. odst. 192. čl. ZOR. Toženec zato v pritožbi utemeljeno graja sodbo, ker se s tem sploh ni ukvarjala, kljub temu, da je že v odgovoru na tožbo in ves čas postopka ugovarjal sokrivdo tožnika, češ da je ta močno vinjen za šankom v gostilni začel s prepirom in nato povzročil pretep.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru oporekal višini terjatve. Trdil je, da se izterjevani znesek ne ujema s podatki po njegovi dokumenaciji. Hkrati z ugovorom je sodišču predložil tudi vso dokumentacijo, ki jo ima v zvezi s poslovanjem z upnikom in z njo podkrepil svoje ugovorne navedbe, da "podatki niso točni" in da se znesek dolga ne ujema. Ker je navedel pravno pomembna dejstva in predložil dokaze, je ugovor moč šteti za obrazložen.
ZOR člen 177, 177/3, 177, 177/3. ZTVCP člen 88, 88/1, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca
Vožnja ponoči s kolesom, ki ima namesto bele luči spredaj nameščene odsevnike, je bila v nasprotju z določbo 88. člena ZTVCP in zato protipravna, čeprav je bila takšna standardna oprema kolesa.