Dolžnik ni izpolnil splošnega pogoja za odlog izvršbe, ni izkazal verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, saj v predlogu za odlog izvršbe v tej smeri ni predlagal nobenih dokazov, zato je zavrnitev njegovega predloga za odlog izvršbe, ne glede na morebitni obstoj posebno upravičenih razlogov za odlog po drugem odstavku 71. člena ZIZ, upravičena.
S tem, ko sodišče stroškovnika ni vročilo nasprotni stranki, ni storilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP. O povrnitvi stroškov sodišče odloči na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja.
ZIZ člen 181, 181/7, 189, 189/1, 181, 181/7, 189, 189/1.
prodaja nepremičnine - domik - javna dražba
Če na javno dražbo v skladu z določbo sedmega odstavka 181. člena ZIZ ni vabljen eden izmed upnikov, je sklep o domiku zaradi nepravilnosti javne dražbe nezakonit in ga je treba razveljaviti.
Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno presodilo izvedene dokaze in utemeljeno poklonilo vero tožeči stranki, da je izdelano opremo izročila A.Z. kot končnemu naročniku navedene opreme po naročilu tožene stranke potem, ko je slednji sporočila, da je oprema izdelana. Čim pa je tako, je prvostopno sodišče tudi utemeljeno uporabilo pravno domnevo iz 2. odstavka 614. člena ZOR o prevzemu opravljenega dela.
Ker je toženec po zapadlosti dolga namesto izposojenega zneska denarja tožnici izročil v last in prosto razpolago svoj osebni avto, se ne more sklicevati zgolj na izročitev v prodajo po čl. 309 ZOR.
Materialnopravno zmotno je stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka kapitalizirane zamudne obresti lahko uveljavljala šele po plačilu računov oziroma po pravnomočnosti sodbe, s katero bi bila ugotovljena sporna terjatev po računih. Neplačane zamudne obresti tožnik lahko uveljavlja v istem postopku, v katerem se ugotavlja tudi utemeljenost sporne terjatve po vtoževanih računih. Načelo ekonomičnosti postopka utemeljuje skupno obravnavanje obeh zahtevkov. Logično pa je, da je odločitev o utemeljenosti uveljavljanih kapitaliziranih obresti odvisna od predhodne ugotovitve utemeljenosti terjatve po računih, od katerih so te obresti obračunane. Nobene zakonske določbe ni, ki bi omejevala uveljavljanje obračunanih obresti šele po poplačilu glavnice, od katerih so obresti obračunane. Tožena stranka je bila v zamudi s plačilom vtoževanih računov že takoj po zapadlosti le-teh. Njena dolžnost plačila zamudnih obresti zato temelji na 277. členu ZOR. Tožeča stranka je zato imela podlago za uveljavljanje obračunanih in neplačanih zamudnih obresti v drugem odstavku 279. člena ZOR in od vsote tako obračunanih obresti in glavnic po vtoževanih računih za uveljavljanje nadaljnjih zakonitih zamudnih obresti od vložitve izvršilnega predloga 27.6.1996 dalje do plačila. Nobenega razumnega razloga ni, da sodna praksa skupnega uveljavljanja terjatve po vtoževanih računih in kapitaliziranih zamudnih obrestih na te terjatve ne bi dopuščala, zlasti še glede na uveljavljen konformni način obrestovanja, po katerem se zamudne obresti dnevno pripisujejo dolgovani glavnici.
Dopusten in veljaven je promet z delnicami tudi če niso izdane. Za veljaven prenos lastništva delnic oz. članskih pravic, zato zadostuje tudi pogodba, s katero dosedanji lastnik delnic prenese le-te na novega lastnika, seveda pod pogojem, da obstoji ustrezno kritje v osnovnem kapitalu delniške družbe.
Celo v primeru, če bi sprejeli stališče tožene stranke, da so vse zatrjevane napake skrite, ugovora o njihovem obstoju ni več mogoče upoštevati, ker je minilo več kot šest mesecev, odkar je bila nepremičnina izročena toženkama, saj v pogodbi stranki nista določili daljšega jamčevalnega roka.
Skrbni in celoviti oceni vsakega izvedenega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj skladno z 8. čl. ZPP prvostopnega sodišča pritoženo sodišče v celoti pritrjuje. Pritožbena trditev o neverodostojnosti priče J.L., ker je ta v dobrih odnosih z direktorjema obeh pravdnih strank, zaradi česar je bila njegova izpovedba nevtralna, je kontradiktorna. Nevtralnost priče v sporu in s tem nezainteresiranost za izid postopka je prav tista vrlina, ki priči zagotavlja njeno verodostojnost. Če je torej navedena priča izpovedala, da ji reklamacija in kvalitativni prevzem pri končnem kupcu G. ni znano, ni razloga za dvom v verodostojnost njegove izpovedbe. Z navedeno izpovedbo pa je omajala verodostojnost samega zapisnika o reklamaciji, ki ga J.L. ni podpisal in iz katerega naj bi izhajalo, da je bil pri pregledu dobavljenega blaga navzoč.
Tožena stranka ni navedla, kdaj naj bi do zatrjevanega pobota prišlo, kar je zlasti odločilno za presojo utemeljenosti obrestnega dela tožbenega zahtevka, z zaslišanjem prič pa ni mogoče nadomestiti manjkajočih trditev tožene stranke o pravno-relevantih dejstvih. Smisel dokaznega postopka je namreč dokazovanje resničnosti trditev pravdnih strank, ne pa oblikovanje trditvene podlage spora. Povezanost trditev o relevantnih dejstvih z dokazno ponudbo pa je dosledo izpeljano v 219. čl., 1. odst. 299. čl. in 1. odst. 300. čl. ZPP.
Iz kopije naloga za prenos, ki ga je upnik priložil vlogi z dne 13.6.2000 izhaja, da je predujem v višini 15.445,00 SIT plačal dne 8.6.2000 s pologom na račun, kot ga je v svojem sklepu navedlo sodišče prve stopnje. Listine v spisu potrjujejo, da je upnik predujem plačal pravočasno.
ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1. ZPPSL člen 125, 125.
izpodbijanje pravnih dejanj
Posledica uspešnega izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj so obogatitveni zahtevki. Kar je bilo izpolnjeno, je treba vrniti. Po določbi 1. odst. 210. člena ZOR je treba vrniti tisto, kar je bilo prejeto. Le če to ni mogoče, se nadomesti vrednost dosežene koristi.
Če sodišče druge stopnje spozna, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, razveljavi sodbo prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38, 38/1, 38/2, 38/3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - odmera
Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe.
Ker je izročevalec z izročilno pogodbo, ki jo je sklepal že po razlastitvi parcele, katere zemljiškoknjižni lastnik pa je še vedno bil, le-to izročil svoji hčeri in to v izročilni pogodbi izrecno navedel s tem, ko jo je jasno citiral še predno mu je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ki tedaj tudi še ni bil v teku in je prevzemničin brat kot dedič tudi soglašal s takšno izročilno pogodbo, za dedovanje te nepremičnine ne pridejo v poštev določbe Zakona o dedovanju, ampak določba 3. odst. 80. člena ZDEN. Dedinja denacionalizirane parcele je zato prevzemnica po izročilni pogodbi, na podlagi 3. odst. 80. člena ZDEN.
Začetek postopka prisilne poravnave nujno še ne pomeni nedovoljenost postopka izvršbe v poplačilo ali v zavarovanje. ZPPSL v 36. čl. sicer določa pravilo, po katerem od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni več mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje. V tretjem in četrtem odstavku pa določa izjeme, kdaj se pravilo iz prvega odstavka ne uporabi. Po tretjem odstavku velja taka izjema za izločitvene upnike in za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave, po četrtem odstavku pa izjema za upnike iz drugega odstavka 160. člena ZPPSL, to so dolžnikovi delavci, ki imajo do dolžnika privilegirane terjatve.
Gospodarska zbornica Slovenije je z zakonom ustanovljena oseba javnega prava, ki ima javna pooblastila in svoje naloge izvršuje v javnem interesu. Zaradi obveznega članstva pa ima članski prispevek - članarina (s katero se financira) značaj javne dajatve.