IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0053475
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1. ZPP člen 163, 163/3, 165.
plačilo sodne takse – plačilni nalog – dokazilo o plačilu takse – začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – zavrnitev predloga za izvršbo – trenutek odločanja o predlogu za izvršbo – pravnomočno končanje postopka poenostavljene prisilne poravnave – povrnitev stroškov postopka – načelo končnega uspeha
Ker je upnik s predloženim dokazilom izkazal, da je sodno takso plačal pravočasno in pravilno, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da navedeno izhaja tudi iz pregleda plačil na račun Covl z dne 6. 3. 2015, pogoji za nastop pravne posledice - domneve umika pritožbe proti sklepu zaradi neplačane sodne takse - niso izpolnjeni.
Iz navedenega izhaja, da v času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu za izvršbo, postopek poenostavljene prisilne poravnave še ni bil pravnomočno končan, zato je odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 17. 11. 2014 pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0058480
ZPP člen 105a, 105a/3, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 207/2.
prekinitev postopka – začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – doplačilo sodne takse za tožbo
Tožeča stranka mora kljub prekinitvi postopka zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko doplačati sodno takso za pravdni postopek. Doplačilo sodne takse ni pravdno dejanje.
SPZ člen 47, 98, 99, 266, 277, 277/2. ZLNDL člen 1, 2, 3. ZTLR člen 12, 22, 24, 25, 26, 29.
lastninska tožba - priznanje lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - konkurenca originarno pridobljenih lastninskih pravic - presoja močnejše pravice - vrnitev nacionaliziranih nepremičnin - odločba upravnega organa - lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev - lastninska pravica tretjih - uveljavljanje treh pravnih podlag - priposestvovanje - omejitev priposestvovanja - gradnja na tujem zemljišču - ZLNDL - družbena lastnina - uveljavitev zakonov o lastninjenju - trajanje družbene lastnine - dobrovernost graditelja - pravni učinki gradnje v primeru nedobrovernosti graditelja - zakonski rok za uveljavitev pravice
S pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe je bila originarno ustanovljena lastninska pravica tožencev v pridruženi zadevi (in tožnice po osnovni tožbi) oziroma njihovih pravnih prednikov. Gre za izvorno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa. Starejša pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, na podlagi ZLNDL ali z gradnjo na tujem zemljišču ne more razveljaviti kasnejše originarno pridobljene lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe, saj je bistvo izvirne pridobitve lastninske pravice v tem, da se ustanovi z učinkom ex nunc, ne glede na prejšnje lastninsko stanje. Tudi če so tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi) pridobili lastninsko pravico na spornih nepremičninah na podlagi zakona (enako velja v primeru, če so jo pridobili s pravnim poslom) preden so postali njihovi solastniki toženci v pridruženi zadevi (in tožnica po osnovni zadevi) oziroma njihovi pravni predniki originarno na podlagi pravnomočnih denacionalizacijskih odločb, ima prednost lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev, ki temelji na pravnomočni denacionalizacijski odločbi. Takšno stališče izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Up-457/09-21 z dne 28. 9. 2011.
Omejitev priposestvovanja je veljala vse do uveljavitve posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini in ne le do 27. 9. 1989, ko je začel veljati Ustavni amandma št. IX k Ustavi SRS. Tudi če so se sporne nepremičnine olastninile z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, konkretno z uveljavitvijo ZLNDL v letu 1997 se tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi) ne morejo utemeljeno sklicevati na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, saj bi se desetletna priposestvovalna doba v tem primeru iztekla šele v letu 2007, ko po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje niso bili več v dobri veri. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba konkretizirano ne izpodbija, izhaja, da so bili tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi), v slabi veri glede lastništva spornih nepremičnin od 14. 10. 1999.
Pravna pravila gradnje na tujem zemljišču uporabljajo le, če je z gradnjo prišlo do nove stvari, pravni standard nove stvari pa je izpolnjen, če gre za nov objekt ali del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto nepremičnine. Ko gre za ureditev razmerja med graditeljem in lastnikom zemljišča, ni mogoče samostojno uporabiti premičninskopravnih pravil o ustvaritvi nove stvari oziroma o pomešanju in spojitvi, ne da bi se upoštevala pravila iz 24. do 26. člena ZTLR, ki so temu tudi namenjena.
Pravna pravila o gradnji na tujem svetu so veljala le za pridobitev lastninske pravice na zemljišču, ki je bilo v zasebni lastnini, ne pa na zemljišču, ki je bilo v družbeni lastnini. Če je bilo zemljišče do konca gradnje v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu, četudi je kasneje, ko je bil gradbeni objekt že zgrajen, zemljišče prenehalo biti družbena lastnina. Navedeno je pomembno zaradi gradnje samostoječe stavbe, ki je bila po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje zgrajena v času družbene lastnine.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076399
ZPP člen 11, 227.
kaznovanje stranke – zloraba procesnih pravic – izvedenec – žalitev izvedenca – zloraba pravic – zloraba pravice do izjave – ogled
V skladu z 11. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP lahko sodišče stranko kaznuje zaradi zlorabe procesnih pravic, kot je to storilo tudi sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, potem, ko je ocenilo, da nasprotna udeleženka z grožnjami (žalitvami izvedencu), preprečevanjem dela izvedencu in nenazadnje sodišču, svojo pravico do izjave zlorablja, saj nasprotna udeleženka kot razlog za prepoved dela in vstopa izvedencu navaja zgolj svoja pravna stališča.
Zgolj nestrinjanje s postopkom in drugačna materialnopravna stališča za prepoved ogleda in izmer ne zadoščajo. Upiranje nasprotne udeleženke konkretnemu postopku je tako glede na intenzivnost oviranja in naravo dejanj prešlo v zlorabo pravic nasprotne udeleženke.
Med ostalim mora oškodovanec dokazati ne le nestrokovno, neskrbno ravnanje odvetnika, pač pa tudi, da mu je zaradi tega nastala škoda in v kakšni višini.
Obdolženčev dopis z dne 23. 2. 2015 tako ni njegov zagovor, je pa nedvomno dokaz z obdolženčevim opisom okoliščin obravnavanega prekrška in z vloženim dokaznim predlogom za zaslišanje priče S. L.. Obdolženi J.L. je bil tri dni zatem 26. 2. 2015 pri Okrajnem sodišču na Ptuju zaslišan in je dejansko stanje obravnavanega prekrška glede ključne okoliščine konzumiranja alkoholne pijače in v navedenem dopisu zatrjevane dejanske zmote v širšem pomenu navedel povsem drugače.
V obravnavani zadevi ne gre za dva nasprotujoča ali vsaj glede ključnih okoliščin različna dokaza npr. med zagovorom obdolženca in izjavo priče oziroma dvema izjavama prič, temveč gre za obdolženčev opis okoliščin storitve obravnavanega prekrška, v zvezi s katerimi je očitno, da si je obdolženec po vložitvi navedenega dopisa z dne 23. 2. 2015 in do zagovora pri sodišču prve stopnje 26. 2. 2015 premislil, zaradi česar je za dokazno oceno v obravnavani zadevi pravno relevantno zgolj obdolženčevo navajanje v njegovem zagovoru in sodišče prve stopnje v svoji dokazni oceni ni bilo dolžno ugotavljat in tehtat razlike med obdolženčevimi navedbami v njegovem dopisu z dne 23. 2. 2015 in njegovem kasnejšem zagovoru 26. 2. 2015, prav tako pa tudi ne pojasnjevat, zakaj ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem priče.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – vzročna zveza zdravstvenih težav s škodnim dogodkom
Ne glede na to, da tožnica v pritožbi poudarja, da je zdravnikom omenila, da ima od škodnega dogodka dalje tudi težave z desnim ramenskim sklepom, kar ji je zapustilo trajne posledice, tako, da določene obveznosti opravlja z omejitvami oziroma bolečinami in v manjšem obsegu kot pred poškodbo, pa po drugi strani izvedenec in zbrana medicinska dokumentacija njenih trditev ne objektivizira, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča zaključek prvostopnega sodišča, da tožnica ni utrpela duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi poškodbe desnega ramena, pravilen. Težave, ki jih navaja tožnica, namreč niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
materialno procesno vodstvo – pobot – prenehanje terjatve
V takšnem primeru, ko se spreminja sodna praksa, sploh pa v primeru, ko je celoten postopek sodišče vodilo v povsem drugi smeri in se je zaradi tega stranka lahko zanašala na drugačno razlago zakonske določbe, bi sodišče moralo izvesti materialno procesno vodstvo v skladu z 285. členom ZPP in stranko opozoriti na možnost drugačne pravne kvalifikacije ter ji s tem omogočiti, da dopolni svoje trditve in dokazne predloge.
V primeru, ko tožena stranka zatrjuje terjatev, ki ni v povezavi s terjatvijo, ki jo iztožuje tožeča stranka v tej pravdi, ne gre za situacijo, ki bi ustrezala materialno pravni podlagi iz drugega odstavka 480. člena OZ.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083012
OZ člen 768. ZPP člen 285. ZOdv člen 11.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatna pogodba – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – skrbnost dobrega strokovnjaka – opustitev vložitve pritožbe – nastanek škode – vzročna zveza – sklepčnost tožbe – trditvena in dokazna podlaga – materialno procesno vodstvo
Odvetnik mora ravnati v skladu s pogodbenimi obveznostmi, ki jih je prevzel z mandatno pogodbo, ravnati mora v skladu s pravili stroke, pri čemer se zahteva standard skrbnosti dobrega strokovnjaka. Po teh merilih je odvetnik vsekakor dolžan obvestiti stranko o pravdnih dejanjih v posamezni zadevi in seveda tudi o prejemu sodbe ter možnosti vložitve pravnega sredstva.
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je bila zatrjevana posojilna pogodba sklenjena, niti da je bil zatrjevani znesek toženki sploh izročen kot posojilo, je tožbeni zahtevek ob uporabi 1. odstavka 569. člena OZ pravilno zavrnjen.
Če trditvene podlage ni, mora sodišče šteti, da določenih dejstev ni, tudi če se morda mimo navedb strank odkrijejo v dokaznem postopku.
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je zaradi neplačevanja denarnega nadomestila nastal avtomatizem, po katerem se šteje, da neplačevanje denarnega nadomestila predstavlja odstop od pogodbe o zaposlitvi v delu, ki določa konkurenčno klavzulo. Le v kolikor bi toženec ravnal v skladu z dogovorom iz pogodbe o zaposlitvi in tožečo stranko obvestil o nameravani zaposlitvi oziroma izkazal manjše prihodke na drugem delu zaradi upoštevanja konkurenčne klavzule, tožeča stranka pa tožencu ne bi dala soglasja k opravljanju konkurenčne dejavnosti, bi nastopila pravna obveznost tožeče stranke tožencu izplačevati ustrezno denarno nadomestilo za čas, ko bi mu spoštovanje konkurenčne klavzule omejevalo pridobivanje dohodkov kot na prejšnjem delovnem mestu.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožbeni zahtevek na plačilo pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule ni utemeljen zaradi tega, ker tožeča stranka ni dokazala, da bi toženec po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki opravljal na trgu dejavnost, ki pomeni konkuriranje v smislu konkurenčne klavzule.
poravnava – nova škoda – povrnitev nepremoženjske škode – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca – stroški postopka – ponavljajoča se bodoča terjatev – vrednost spornega predmeta
Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja, ki jasno in argumentirano odgovori na vprašanje o močnem poslabšanju tožnikovega zdravstvenega stanja po letu 2003, utemeljeno zaključilo, da ob podpisu poravnave 17. 3. 2003, s katero mu je bila priznana prva škoda, ni bilo mogoče sklepati, da bo tožnik postal invalid I. kategorije in da bo v bodoče nesposoben za kakršnokoli pridobitno delo. Tožnik je zato upravičen do povrnitve nove škode, ki mu je nastala po letu 2003.
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče je odločilen status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta (odloka ali uredbe, ki je podlaga za razlastitev) ter namen, za katerega se zemljišče uporablja.
S pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku: 1) zneska denarne terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZPPIPP v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi in pred potekom roka za plačilo, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, 2) obresti od zneska te terjatve po višji obrestni meri od obrestne mere, določene v potrjeni prisilni poravnavi. Navedeno velja tudi za postopke zavarovanja s predhodno odredbo, saj se določbe ZIZ smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje. To pomeni, da dodatno zavarovanje s predlagano predhodno odredbo ni utemeljeno, ker potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na upnikovo terjatev, ki jo želi zavarovati v tem postopku.
Določbe ZIZ o predhodni odredbi so omejene z določbami ZFPPIPP o prisilni poravnavi in jih je mogoče razlagati le povezano ter v skladu z namenom potrjene prisilne poravnave.
Če ZFPPIPP po 214. členu onemogoča upniku uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku zneska navadne terjatve pred potekom roka za plačilo, ki je določen v potrjeni prisilni poravnavi, to smiselno pomeni tudi, da preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo tudi v obliki predlaganega zavarovanja denarne terjatve.
Ko se nad dolžnikom začne stečajni postopek, postane gotovo, da pogoji za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bodo izpolnjeni. Odložnega pogoja, pod katerim je bila izdana predhodna odredba, in sicer izpolnitev pogojev za dovolitev izvršbe, namreč upnik ne bo mogel več izpolniti, saj zoper insolventnega dolžnika po začetku postopka zaradi insolventnosti ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Hkrati pa se uresniči razvezni pogoj iz drugega odstavka 264. člena ZIZ, saj upnik po začetku postopka zaradi insolventnosti izvršbe ne bo mogel predlagati. Tako ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pogojna ločitvena pravica upnika ne obstaja več in sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Ko upnik predlaga zavarovanje s predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča - potrjene prisilne poravnave, je vedno potrebno presojati pogoje za izdajo predhodne odredbe tudi v povezavi z določbami ZFPPIPP o prisilni poravnavi in njihovem namenu. Zato ni dopustno dodatno zavarovanje s predhodno odredbo z uveljavljanjem domneve nevarnosti na podlagi 5. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, saj je bila ravno ta nevarnost za uveljavitev terjatve, ki v skladu s prvim odstavkom 257. člena ZIZ mora obstajati kot pogoj za predhodno odredbo, odpravljena s potrditvijo prisilne poravnave, ki učinkuje tudi na terjatev upnika.
ZDR-1 člen 84, 94, 94/4, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/4, 131, 131/4. KZ-1 člen 135, 158.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok -možnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza - zaposlitev pri drugem delodajalcu - denarno povračilo
Tožena stranka, na kateri je po določbi 84. člena ZDR-1 dokazno breme, ni dokazala, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka izrecno navedla, da delavcu v skladu s četrtim odstavkom 94. člena ZDR-1 pripada 15-dnevni odpovedni rok, ki prične teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. S tem je tožena stranka sama ugotovila, da je nadaljevanje delovnega razmerja še mogoče v roku 15-dnevnega odpovednega roka. Navedeno pomeni, da ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 (če ob upoštevanju vseh okoliščin interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka) in je zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo po poteku odpovednega roka dne 5. 3. 2014, dne 8. 4. 2014 pa se je tožnik zaposlil pri drugem delodajalcu A. d.o.o.. Ker tožnik ne more imeti dvojnega delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje ob ugotovljeni nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku pravilno priznalo delovno razmerje pri toženi stranki do nove zaposlitve pri drugem delodajalcu, to je do 7. 4. 2014, ko je pogodbo o zaposlitvi razvezalo.
ZIZ člen 38, 38/2, 38/7, 38c. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
izvršilni stroški - povrnitev stroškov postopka - stroški upnika - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka - rok - stroški postopka po obračunu izvršitelja - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja
V določbah ZIZ je uporabljen le pojem „obračun plačila za delo in stroškov“, ki ga izvršitelj po opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja vroči upniku. Po ZIZ tako ne obstaja „informativni“ obračun plačila za delo in stroškov.
SZ-1 člen 103, 104, 104/1. ZPP člen 278, 285, 318, 339, 339/2, 339/2-7.
najemno razmerje – najem neprofitnega stanovanja – odpoved najemne pogodbe – kršitev najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – nemožnost odpovedi najemne pogodbe iz utemeljenih razlogov na strani najemnika – materialno procesno vodstvo – zamudna sodba – obrazložen odgovor na tožbo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – začetek postopka osebnega stečaja – postopek za odpust obveznosti
Sodišče ne sme zavrniti uporabe 104. člena SZ-1, ko najemnik (pravočasno) navede eno izmed teh pravno odločilnih dejstev, dokler ne opravi svoje vloge, ki mu jo daje ZPP v okviru materialnopravdnega vodstva.
Med tipične primere, ko se šteje, da odgovor na tožbo ni obrazložen, teorija in sodna praksa uvrščata ravno primere, ko se toženec v sicer pravočasnem odgovoru na tožbo sklicuje na socialne ali zdravstvene razloge. Toda navedena pravna teorija in sodna praksa nista uporabljivi v zadevah odpovedi najemne pogodbe za neprofitno stanovanje, kajti sklicevanje na zdravstvene/socialne razloge predstavlja sočasno del abstraktnega dejanskega stanu iz 1. odstavka 104. člena SZ-1. Če toženec/najemnik torej odgovori pravočasno na tožbo za odpoved neprofitnega stanovanja in v njem navaja zdravstvene in/ali socialne razloge, je treba šteti, da se je obrazloženo uprl vročeni tožbi, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani.
zadrževanje vozila zaradi neplačane parkirnine – ugovor sočasne izpolnitve – pridržna pravica – retencijska pravica
Tožena stranka brez pravne podlage zadržuje sporno vozilo. Tožena stranka zaradi tega ne more z ugovorom sočasne izpolnitve pogojevati izročitev spornega vozila temveč bi morala to zahtevati z ustreznim zahtevkom.
oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – obročno plačilo – občutno zmanjšana sredstva – odločba Ustavnega sodišča
Do odprave ugotovljenega neskladja z Ustavo se 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.