ZST-1 člen 11, 11/5. ZPP člen 7, 105a, 212, 337, 337/1.
oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve (7. in 212. člen ZPP). Toženka bi morala že v predlogu za taksno oprostitev (oziroma v izjavi o premoženjskem stanju) navesti in izkazati vsa relevantna dejstva, ki naj bi jih sodišče pri odločanju o predlogu upoštevalo.
odvetniška tarifa - nagrada za posel - določitev količnika - določitev nagrade v razponu - pravičen preudarek - okoliščine - nagrada za sestavo listin
Odvetnik lahko pri določanju nagrade v razponu upošteva tudi druge okoliščine, ki so vplivale na konkretno višino nagrade, saj so okoliščine, ki izhajajo iz 13. člena ZOdvT, naštete le primeroma.
stroški postopka – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve – določitev vrednosti predmeta – nedenarni zahtevek
V obravnavani zadevi je tožnica zoper toženko uveljavljala nedenarni zahtevek: „da navedena toženka ustavi vse začete izvršilne in sodne postopke, dokler upravnik ne uredi baze podatkov in se opravijo ponovni obračuni ter uskladijo terjatve z dejanskim stanjem, po opravljenem obračunu za stanovanjsko enoto“. Gre torej za nedenarni zahtevek, glede katerega je sodišče prve stopnje utemeljeno, v skladu z določbo 2. odstavka 22. člena ZOdvT, kot vrednost predmeta upoštevalo 4.000,00 EUR.
izvedensko mnenje – nagrada izvedenca – plačilo predujma za izvedbo dokaza
V skladu s 1. odstavkom 153. člena ZPP založi stroške, potrebne za izvedbo dokaza, stranka, ki je dokaz predlagala. Nagrada za opravljeno delo pa se nato krije/izplača iz založenega predujma te stranke, ne glede na to, katera od pravdnih strank je postavila izvedencu kakšno nalogo oziroma vprašanje, ki mu jo je v okviru nalog s sklepom naložilo sodišče.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083041
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 451, 452, 458, 458/1.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – spor majhne vrednosti – protispisnost – sklepčnost tožbe – upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – stroški obratovanja in upravljanja
Za sklepčnost tožbe zadostuje, da upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov med etažne lastnike, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od (sklepčnosti) ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine (vprašanje utemeljenosti zahtevka).
Čim je toženec ugovarjal izračunu ene od postavk stroškov, bi tožnik moral najmanj zanjo navesti znesek, ki ga je plačal dobavitelju (celota) za dobavo oziroma storitev, ključ delitve (del celote) in znesek, ki je odpadel na toženca. Šele v takem primeru sodišče lahko preizkusi pravilnost obračuna med strankama spornega stroška in odloči o zahtevku.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 46, 48, 49, 50, 51, 52.
nagrada izvedenca – razlogi o odločilnih dejstvih – manjkajoči razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob odločanju o nagradi mora sodišče ugotoviti, ali je bilo izvedensko delo opravljeno. Nato ga mora ovrednotiti skladno s tarifo. Sprejeto odločitev (odmero) mora pojasniti oziroma obrazložiti tako, da jo je mogoče vsebinsko preizkusiti. V dejanskem in pravnem pogledu mora obrazloženo navesti, zakaj izvedencu priznava odmerjeno nagrado.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083053
OZ člen 46, 46/2. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 457, 457/1, 457/2.
najemna pogodba – zmota v izjavi – skrbnost – spor majhne vrednosti – odločitev o stroških – obrazloženost odločitve o stroških
Toženka zatrjuje, da v omenjeni pogodbi oziroma sporazumu, ki ga je podpisala, ni bila upoštevana resnična volja pogodbenih strank. Zatrjuje torej svojo zmoto v izjavi. Ta bi bila lahko upoštevna le, če je do zmote prišlo kljub strankini skrbnosti, ki se zahteva v prometu.
prekluzija v postopkih v sporih majhne vrednosti – vročanje – osebna vročitev – vročitev pooblaščencu – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – podpis vročilnice – pomanjkljiva trditvena podlaga
Iz vročilnice izhaja, da je bilo vabilo pravilno poslano toženi stranki, na njen domači naslov. Vročilnica je podpisana, res pa iz nje izhaja, da je ni podpisala sama tožena stranka, temveč njen pooblaščenec. Skladno s 1. odstavkom 137. člena ZPP se, kadar ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu. V takšnem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena osebno stranki.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost
domneva umika pritožbe - prošnja za obročno plačilo sodne takse
Toženec je po izteku roka, določenega v plačilnem nalogu, prvič šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep zaprosil za obročno plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo pritožbo zoper sodbo za umaknjeno, ker toženec v danem roku sodne takse zanjo ni plačal, niti ni v istem roku predlagal oprostitev, odloga ali obročnega plačila sodne takse.
spor majhne vrednosti – neprerekane trditve – priznana dejstva – nesporno dejansko stanje – substanciranje dokaznih predlogov – neizvedba naroka – izrecna zahteva za izvedbo naroka – nepotreben poziv za opravo naroka – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Tudi če bi bilo dejansko stanje sporno, sodišče ne bi bilo dolžno izvesti naroka za glavno obravnavo, saj je bilo mogoče o spornem dejanskem stanju odločiti že na podlagi listinskih dokazov v spisu, nobena izmed strank pa naroka ni zahtevala.
ZP-1 člen 23, 23/2, 52, 52/2, 52/2-6, 171b, 171b/1, 202e, 202e/2. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-2.
hujši cestnoprometni prekršek - preizkusna doba - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - stranska sankcija - pravno sredstvo zoper plačilni nalog - hitri postopek - pobuda za odpravo ali spremembo plačilnega naloga
Določba 6. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 predpisuje, da hitri postopek ni dovoljen za prekrške zoper varnost cestnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ta zakonska določba je vezana na storitev posamičnega prekrška (in torej ne prekrškov v steku) s predpisanim takšnim številom kazenskih točk, zaradi katerega se storilcu po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar pomeni izrečenih osemnajst kazenskih točk za storjeni prekršek (tretji odstavek 22. člena ZP-1) oziroma sedem ali več kazenskih točk za storjeni prekršek voznika začetnika (četrti odstavek 22. člena ZP-1), nikakor pa določba 6. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 ni vezana na storitev hujšega prekrška kot okoliščine, zaradi katere se odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče. Storitev tovrstnega prekrška z na novo doseženimi tremi ali večimi kazenskimi točkami ne pomeni okoliščine, zaradi katere bi bilo po zakonu storilcu izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je v tovrstnih postopkih prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja že izrečeno in sicer s sklepom o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, v obravnavani zadevi z dne 26. 2. 2014, s storitvijo hujšega cestnoprometnega prekrška pa se zgolj prekliče odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar posledično pomeni, da ne obstajajo več pogoji za njo in ne, da se šele tedaj prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - kršitev pravice do izjave - pravica do obravnavanja pred sodiščem - najemna pogodba
Kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je lahko podana, če sodišče zgolj sledi prerekanim trditvam stranke, na kateri je trditveno in dokazno breme, ne da bi izvajalo z njene strani predlagane dokaze, in pri tem nasprotni stranki (v predmetni zadevi pritožnici) odvzame možnost dokazovanja nasprotnega in pravico do obravnavanja pred sodiščem.
ZIZ člen 23, 61, 62, 62/2. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 437, 437/1, 454.
spor majhne vrednosti – predpostavke za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odločanje o predlogu za izvršbo – odločitve izvršilnega sodišča v postopku odločanja o ugovoru – ugovor zoper plačilni nalog – pogoji za izdajo plačilnega naloga – relativna kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – predlog za zaslišanje strank – zavrnitev dokaznega predloga nasprotne stranke – pravica do obravnavanja pred sodiščem – izdaja sodbe brez izvedbe naroka
Presoja predpostavk za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine je omejena na fazo odločanja o predlogu za izvršbo, po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa postopanje izvršilnega sodišča in možne odločitve izvršilnega sodišča v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine predpisujeta določbi 61. in 62. člena ZIZ, ki odločitve o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga za izvršbo niti ne omogočata.
Kadar se postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi dolžnikovega ugovora nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, mora pravdno sodišče preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga, kot to določa 1. odstavek 437. člena ZPP, vendar pa morebitna kršitev navedene določbe predstavlja zgolj relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa v sporih majhne vrednosti ni dopustni pritožbeni razlog.
V razmerju do stranke, ki zaslišanja strank v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni predlagala, do kršitve pravice do obravnavanja ped sodiščem iz tega razloga sploh ni moglo priti, s sklicevanjem na zavrnitev dokaznega predloga nasprotne stranke pa pritožnica kršitve te pravice tudi ne more uspešno uveljavljati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006179
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 53, 57, 58, 158, 158/1, 158/3, 160, 160/4.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba – stek kaznivih dejanj – žaljiva obdolžitev – razžalitev – dokazna ocena – dokaz resničnosti – izključitev protipravnosti – obramba pravice – zaničevalni namen – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je v škodo obdolženca kršilo določbe 53. člena KZ-1 ter določbe 57. in 58. člena KZ-1. V primeru, da sodišče spozna, da je mogoče pričakovati, da obdolženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj, izreče pogojno obsodbo namesto kazni (zapor ali denarna kazen). To pomeni, da če je obdolženec spoznan za krivega več kaznivih dejanj, ni mogoče za posamezna (posamezno) kazniva dejanja izreči pogojne obsodbe, za druga (drugo) kazniva dejanja pa izreči kazni (zapor ali denarna kazen).
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK0006933
OZ člen 6, 240. SPZ člen 132. ZNVP člen 47.
prilastitev zastavljenih delnic – realizacija zastavne pravice – protipravno ravnanje – prodaja in nakup delnic – primerna cena – dolžna skrbnost – skrbnost dobrega strokovnjaka – uporaba določb ZFZ – odškodnina – protipravno ravnanje – vzročna zveza – pravno priznana škoda
Tožena stranka je zastavljene delnice lahko prodajala le po določbah ZNVP. Na podlagi teh ugotovitev bi torej bilo mogoče toženi stranki očitati odgovornost za škodo, kot jo zatrjuje tožeča stranka, le, če bi izkazala, da je tožena stranka pri unovčitvi zavarovanja ravnala v nasprotju z določbami ZNVP ali v nasprotju z dolžno (zahtevano) skrbnostjo.
Pritožbeno sodišče povsem soglaša s pritožbenim stališčem, da je potrebno ravnanje tožene stranke presojati glede na okoliščine, ki so bile znane v času, ko je bila odločitev tožene stranke (za prodajo) sprejeta, vendar mora to načelo veljati tudi za čas, za katerega tožeča stranka očita toženi, da ne bi smel poteči, ker bi morala tožena stranka kot dober strokovnjak delnice že unovčiti.
Pritožbeno sodišče opozarja še, da naš pravni red priznava le pravico do povrnitve obstoječe škode, izjemoma, samo za nepremoženjsko škodo in za izgubljeni dobiček, tudi bodoče škode. Sicer pa je premoženjska škoda definirana kot kršitev premoženjske pravice drugega, vendar je pravno priznana samo tista škoda, ki povzroči še nadaljnjo posledico, to je poseg v premoženje oškodovanca ali preprečitev povečanja premoženja. Tožeča stranka, ki je zatrjevala, da ji je s prodajo delnic nastala škoda, bi jo glede na to, da so delnice predstavljale zavarovanje, ki ga je dala za svoje obveznosti po kreditnih pogodbah, to škodo izkazala le, če bi izkazala, da je morala zaradi neprimerne prodaje (kot zatrjuje) plačati več, kot je sicer po obeh pogodbah dolgovala. Poseg v njeno premoženje bi torej nastal šele, ko bi svoje obveznosti iz posojilnih pogodb plačala. Vendar iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi tožeča stranka svoj dolg (v nominalnem znesku po obeh pogodbah) plačala, tega v postopku tudi ni zatrjevala. Zato je bil odškodninski zahtevek tožeče stranke neutemeljen že iz tega razloga.
postopek za preklic pogojne obsodbe – predlagatelj postopka – pravica do pritožbe – sklep o ustavitvi postopka – pritožba zoper sklep – oškodovanec – upravičenci za vložitev pritožbe – pravni interes – pritožba oškodovanca – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka za preklic pogojne obsodbe oškodovancu ni bila prekršena nobena pravica, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep. Ker oškodovanec v tem postopku ni upravičenec do pritožbe, jo je treba kot nedovoljeno zavreči.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/4, 11/5. ZPP člen 105, 105/1, 107, 107/1, 212, 224.
smiselna uporaba določb ZPP – trditveno in dokazno breme – olajšave pri plačilu sodnih taks – predpostavke za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – vloge – listine – dokazno sredstvo
Spor se je vodil po pravilih civilnega procesnega prava, konkretno ZPP. V postopku odločanja glede plačila sodne takse se torej morajo smiselno uporabiti določbe ZPP. ZPP določa, da nosi trditveno in dokazno breme tista stranka, ki uveljavlja kakšno svojo pravico ali nasprotno pravico. Glede obstoja predpostavk za kakšno od dovoljenih olajšav pri plačilu sodnih taks je bila torej tožeča stranka tista, ki je nosila trditveno in dokazno breme. Nosila ga je glede obstoja predpostavk za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
ZPP jasno razlikuje med strankino vlogo in listino kot prilogo. Listina je zgolj dokazno sredstvo. Tožeča stranka bi torej morala dejstva o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem položaju navajati v svoji vlogi, to pa je bil predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Zgolj obstoj podatkov v listini ne pomeni, da je stranka postavila trditve glede teh podatkov.
ZP-1 člen 2, 2/2, 14, 14/3, 62a, 62a/1, 154, 154/3. ZDCOPMD člen 40, 40/1.
zahteva za sodno varstvo - nedovoljen pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlogi - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - uporaba predpisa, ki je za storilca milejši
Do trditev s katerimi pritožnik izpodbija dejansko stanje se je v izpodbijani sodbi že opredelilo sodišče prve stopnje, pritožnik pa s ponavljanjem enakih navedb v pritožbi uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. čl. ZP-1).