IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0066178
ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pobot - litispendenca
V primeru pobotnega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in hkrati vloženega predloga za izvršbo za isti znesek oziroma terjatev ni podana litispendenca.
tožba za varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika zoper solastnika – solastnina
Sodišče prve stopnje napačno ugotavlja, da solastnik zoper solastnika nima pravice do pravnega varstva po 100. členu SPZ, če med njima ni sporazuma niti ni bila izdana pravnomočna odločba o načinu uporabe solastne stvari. Lastninskopravno varstvo bi mu bilo mogoče odreči le takrat, ko bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove ustavne pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
postopek v sporih majhne vrednosti – rok za pritožbo – pravni pouk – prepozna pritožba – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Rok za pritožbo (tako kot tudi drugi roki) je v postopku v sporih majhne vrednosti zaradi ekonomičnosti postopka krajši kot v rednem postopku. Sodišče je toženca v pravnem pouku sodbe na to jasno opozorilo. Četudi se pritožniku rok za vložitev pritožbe zdi prekratek, višje sodišče ocenjuje, da je nedvomno dovolj dolg in da ne posega v pritožnikovo pravico do sodnega varstva.
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 155/2. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-3.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - temeljna jamstva poštenega postopka - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov - relativna bistvena kršitev določb postopka - dokazna ocena - storilec prekrška - voznik v cestnem prometu
Storilec prekrška je torej voznik v cestnem prometu in ni potrebno, da je ta istočasno tudi udeleženec v prometni nesreči, kot to smiselno izhaja iz pretežnega dela pritožbenih navedb pritožnika, s katerimi se ta poskuša razbremeniti odgovornosti za storitev navedenega prekrška. Zato je za vprašanje, ali je obdolženi storil prekršek naveden pod točko A izreka izpodbijane sodbe in ali je zanj odgovoren, nebistveno ali je obdolženec kot voznik bil udeležen v prometni nesreči.
povrnitev škode - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - razpravno načelo - trditveno breme - nova dejstva - prekluzija - izvedensko mnenje
Substanciranje škode je odvisno od oškodovančevih tožbenih navedb, torej od njegove subjektivne ocene intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin, ki jih sodišče v dokaznem postopku preizkusi in objektivizira ob pomoči izvedenca medicinske stroke.
Sodišče je pri obravnavanju vezano na (pravočasne) trditve pravdnih strank.
rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - zamuda roka
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožba vložena prepozno, ker je tožnica šele s pripravljalno vlogo dne 13. 6. 2014 razširila (spremenila) tožbo na ugotovitev nezakonitosti in odpravo sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS. Tožba, ki jo je tožnica vložila dne 29. 11. 2013, v roku 30 dni od prejema dokončnega sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, je namreč pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, s katerim je komisija zahtevo tožnice za odpravo kršitev zavrnila. Tožba je kljub temu sposobna za vsebinsko obravnavo, saj je tožnica od delodajalca najprej zahtevala odpravo kršitve oziroma izpolnitve obveznosti po 2. odstavku 24. člena ZJU. Tožba je vložena v skladu z določbo 1. odstavka 42. člena ZDSS-1. Ta določa, da mora tožba obsegati navedbo odločbe, zoper katero je vložena, če je tožba vložena zoper odločbo delodajalca, s katero je odločil o pravici in obveznosti iz delovnega razmerja ter, da je tožbi potrebno priložiti odločbo v izvirniku ali overjenem prepisu. Tožnica je oboje storila. Tožbo je zato potrebno obravnavati po vsebini, saj je iz navedb v tožbi razvidno, da se vsebinsko nanaša na izpodbijanje sklepa, s katerim je bila zavrnjena zahteva javnega uslužbenca za varstvo pravic. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
gospodarjenje z vrednostnimi papirji – plačilo protivrednosti za vrednostne papirje
Glede na to, da je tožnikova izjava o nakupu K. derivativov veljavna in da je bil tožnik s strani prvotožene stranke seznanjen z informacijami iz 1. do 3. točke 4. odstavka 241. člena ZTFI, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek za plačilo protivrednosti za vrednostne papirje, ki jih je imel tožnik na računu gospodarjenja pri toženi stranki, saj je za to tožena stranka imela pravno podlago, na katero je opirala svojo pravico, to je zakonito zastavno pravico.
neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – solastnina – zahtevek za plačilo uporabnine – višina uporabnine – povprečna tržna najemnina
Toženca sta v vtoževanem obdobju sporno nepremičnino, katere solastnik je tožnik, uporabljala brez pravnega naslova in brezplačno, zaradi česar sta imela korist, tožnik pa je bil prikrajšan, ker v tem času ni mogel uporabljati svoje polovice nepremičnine niti ni mogel z njo razpolagati. Zato je zahtevek za plačilo uporabnine utemeljen na podlagi 198. člena OZ, po katerem lahko lastnik stvari, ki jo je nekdo drug uporabil v svojo korist, od njega zahteva, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Toženčeva korist je namreč v tem, da je brezplačno uporabljal tujo nepremičnino, po sodni praksi pa je nadomestilo za takšno korist (tako imenovana uporabnina) enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
napotitev na pravdo – nevložitev tožbe – ugotovitev obsega zapuščine
Ker tožbe dedič ni vložil, je sodišče ravnalo pravilno, ko je v ponovljenem postopku ugotovilo, da v zapuščino po pokojni sodi le premoženje, glede katerega je to nesporno. Za vse ostalo, kar dedič misli, da mu gre, pa bo moral vložiti ustrezno tožbo. O civilnopravnih razmerjih se namreč lahko odloča le, če prizadeti vloži ustrezno tožbo v pravdnem postopku ali predlog v nepravdnem postopku; po uradni dolžnosti se postopki vodijo le, če je to posebej predpisano z zakonom.
Odločitev in odmera stroškov glede na vrednost spornega predmeta v posameznih fazah postopka pride v poštev takrat, ko stroški v zvezi s posameznim delom tožbenega zahtevka nastajajo v posameznih fazah postopka.
razmerja med starši in otroki - pravice in dolžnosti staršev ter otrok - dolžnost preživljanja - potrebe otrok - sposobnosti in zmožnosti staršev
Pri ugotavljanju stroškov preživljanja gre za oceno stroškov, ki bi jih pravdni stranki morali zagotoviti za preživljanje obeh otrok. Ali sta to tudi dejansko zmožni, je odvisno od njunih dejanskih in potencialnih dohodkov in premoženjskega stanja.
preslepitev - elementi kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - poslovna goljufija
Ker namen porabe sredstev, pridobljenih s storitvijo kaznivega dejanja po drugem in prvem odstavku 234.a člena KZ, ni zakonski znak tega kaznivega dejanja, odsotnost razlogov o tej okoliščini ne predstavlja kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Element preslepitve je vedenje, da druga stran sklepa pogodbo v prepričanju da bo ta izpolnjena, medtem ko storilec ve, da ne bo. Drugi element je hotenje, storilec preslepi drugo stranko tako, da ta v zmoti, da gre za pravni resen posel, sklene pogodbo in izpolni svojo obveznost. Da bi obtoženca lahko spoznalo za krivega očitanega mu nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, bi moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotoviti, da je obtoženec direktorja oškodovane banke spravil v zmoto, da bosta kredita vrnjena v določenem roku, zaradi česar je sklenil predmetni kratkoročni kreditni pogodbi z obtožencem in odredil izplačilo denarja in da ga je spravil v zmoto tudi, ko je z obtožencem sklenil še v izreku prvostopenjske sodbe navedena aneksa k predmetnima pogodbama, s katerimi so bili podaljšani roki za vračilo kreditov.
Ker je obtoženčev prihodek v letu 2002 znašal dobrih 47,000.000,00 SIT, njegov dobiček po odbitku vseh stroškov dobrih 3,500.000,00 SIT, banka pa mu je v letu 2003 odobrila 44,000.000,00 SIT kredita, je nemogoče, da bi lahko na osnovi bilanc predvidevala, da bo lahko ta kredit vrnil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0076367
EKČP člen 8. OZ člen 133.
prekomerne imisije - hrup - krajevno običajna meja imisij - odškodninska odgovornost države
Vsakič je treba najti pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti. Kajti sodobno življenje je obdano z nevšečnostmi.
Prometni hrup ob tožnikovi hiši ne presega krajevno običajnega. Vsekakor je moteč, kolikor ga je, vendar to sodi k temu, da tožnikova hiša stoji ob cesti. Da bi bila posebej prekomerno, nadobičajno obremenjena glede na tip, vrsto oziroma razred ceste, ni prepričljivo utemeljeno.
SPZ člen 49, 70, 70/4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 46, 46/1, 128.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - delitev solastnine - civilna delitev - cenitev nepremičnine
Na podlagi zemljiškoknjižnega stanja sta vknjižena kot solastnika (vsak do 1/2) obravnavane nepremičnine predlagatelj in MOM. Nasprotna udeleženka ni vpisana v zemljiško knjigo, prav tako pa v zemljiško knjigo ni vpisan njen pravni prednik.
Predmetna nepremičnina se zato ne more deliti med predlagateljem in nasprotno udeleženko.
ODŠKODNINSKO PRAVO – LOVSTVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
VSL0076351
URS člen 42. OZ člen 179.
lovska družina – izključitev iz lovske družine – odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice do združevanja
Tožnik toženki očita poseg v njegovo dobro ime oziroma ugled (veljava v očeh drugih, zunanja, objektivna čast). Za upravičenost do denarne odškodnine iz tega naslova bi moral dokazati konkreten poseg v to njegovo osebnostno pravico, za poseg v čast in ugled potrebno žaljivost, kakor tudi njegovo subjektivno trpljenje oziroma obstoj duševnih bolečin zaradi posega. Nič od tega tožnik, kljub opozorilu, ni konkretno zatrjeval.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004235
ZPrCP člen 12, 13, 101, 101/1, 101/1-3.
postopek o prekršku - zasledovanje - neustavitev na znak policista - izvedba policijskega postopka na dvorišču - odredba za vstop v zaprt prostor
Osnovni namen policistov res ni bil postopek o prekršku, temveč le kontrola udeleženca cestnega prometa. Ker pa obdolženec na znak policijske patrulje ni ustavil, je s tem že storil prekršek, zato je bilo s strani policijske patrulje opravičeno sledenje njegovemu vozilu vse do njegovega doma. Prav tako pa sta policista imela vsa pooblastila tam izvesti postopek, ki je bil zakonit, zanj pa ni bilo nobene potrebe po odredbi sodišča, saj je šlo za dvorišče, ki ni zaprt (ograjen) prostor, dostopen pa je tudi z javne ceste, od koder sta policista obdolženčevemu vozilu sledila. Ker dvorišče v konkretnem primeru ni bilo ograjeno, ne gre za prostor, ki bi ga bilo drugače uvrstiti pod pogojem „stanovanje“ in potrebe po pridobitvi odredbe sodišča.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076309
ZPP člen 411.
pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – kontradiktornost postopka
Po vloženem ugovoru je bila dolžnost sodišča prve stopnje, da izpelje kontradiktorni postopek. Na ta način sodišče zagotovi podlago za enakopravno izvedbo dokaznega postopka, na podlagi katerega odloči o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe, kjer zadošča že verjetnost utemeljenosti zahtevka in za odločitev ni potrebno prepričanje o utemeljenosti zahtevka.
zastaranje terjatve – pomanjkljiva trditvena podlaga – poziv sodišča stranki na dopolnitev navedb – nekonkretizirana pritožba
Ker odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka zaradi pomanjkljive trditvene podlage in nekonkretizacije vtoževane škode pritožba opredeljeno ne izpodbija, je pritožbeno sodišče na takšno odločitev v izpodbijani sodbi vezano, posledično čemur je že to razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
materialno procesno vodstvo - prekluzija - dopolnitev dokaznega postopka - delno plačilo terjatve
Instituta materialno procesnega vodstva in prekluzij pri navajanju dejstev in dokazov je treba uravnotežiti. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru tehtati, ali bo dalo prednost načelu koncentracije in pospešitve postopka ali načelu zagotavljanja materialnopravno pravilne sodbe. Do prekluzije pride le, če je sodišče na ustrezen, dovolj konkreten način stranki pozvalo, da se izrečeta o odločilnih dejstvih in dokazih.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4. ZBPP člen 11, 11/2, 44, 46, 46/3. ZEN člen 20. ZPP člen 212, 213, 286b.
sodna določitev meje - potek meje v naravi - kriteriji za ureditev sporne meje - močnejša pravica - izpodbojna domneva o obstoju močnejše pravice - zadnja mirna posest - pravična ocena - razporeditev tditvenega in dokaznega bremena - plačilo predujma za stroške izvedencev - predlog za brezplačno pravno pomoč
Materialnopravni kriteriji za urejanje meje v sodnem postopku izhajajo iz 77. člena SPZ, ki hkrati vzpostavlja hierarhijo metod odločanja, ki jih je pri tem mogoče uporabi. Teh kriterijev sodišče zato ne more uporabiti v poljubnem vrstnem redu, temveč si mora prizadevati, da mejni spor reši najprej na podlagi močnejše pravice in le subsidiarno, če pogoji za odločanje na tej osnovi niso podani, mejo uredi na podlagi zadnje mirne posesti. Šele kadar se tudi zadnja mirna posest ne da ugotoviti, pride v poštev razdelitev sporne mejne površine po pravični oceni.
Skladno z drugim odstavkom 77. člena SPZ se močnejša pravica sicer domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku ozirom skladno z določili sedaj veljavnega ZEN šteje za urejeno mejo (20. člen ZEN), s čemer je vzpostavljena izpodbojna domneva, ki jo zainteresirani udeleženec lahko izpodbija in močnejšo pravico dokazuje tudi drugače. Ker takšna zakonska dikcija razporeja zgolj trditveno in dokazno breme, zgolj dejstvo, da takšna domneva v obravnavanem primeru ni vzpostavljena, sicer ne predstavlja ovire za ureditev meje na osnovi močnejše pravice, vendar pa je trditveno in dokazno breme v tem primeru na stranki, ki se nanjo sklicuje.