Tožena stranka je tožniku (policistu) v sklepu o izreku disciplinskega ukrepa očitala lažjo kršitev delovne obveznosti in dolžnosti, ker spornega dne ni opravljal nalog, odrejenih z delovnim nalogom, temveč je v vozilu počival, s čimer je kršil svoje delovne obveznosti in s tem storil lažjo disciplinsko kršitev po 1. točki prvega odstavka 123. člena ZJU. Sodišče prve stopnje se v dokazni oceni ni (zadostno) opredelilo do dokazov, ki jih je predložila tožena stranka in potrjujejo z njene strani zatrjevana dejstva. Pritožba tudi utemeljeno nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka z nobenim dokazom ni dokazala, da je tožnik na delovnem mestu počival oz. spal. Izpodbijane sodbe zaradi neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP ni mogoče preizkusiti, zato je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081961
URS člen 22, 23, 25. OZ člen 190. ZIZ člen 41a, 43. ZPP člen 319, 441.
predlog za izvršbo na podlagi menice – umik izvršilnega predloga – umik po izdaji sklepa o izvršbi – sklep o ustavitvi izvršbe – neupravičena pridobitev – ustavna procesna jamstva – pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi
Umik izvršilnega predloga po tem, ko je že izdan sklep o izvršbi, se nanaša le na drugo fazo izvršilnega postopka, t.j. na izvršilni del izvršbe in meri k ustavitvi, prekinitvi oziroma prenehanju vseh izvršilnih dejanj (ki so bila v trenutku umika še v teku) Sklep o ustavitvi izvršbe na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga tako pomeni le konec oprave izvršbe in nima nobenega vpliva na veljavnost oziroma pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi niti ni z njim v relevantni zvezi.
Sklep o ustavitvi izvršbe v primeru, ko je postopek odločanja o pravnih sredstvih še v teku, pomeni le konec oprave izvršbe in ne izvršilnega postopka v celoti. Izvršilni postopek se v takšnem primeru v celoti konča šele s pravnomočno odločitvijo o pravnih sredstvih, ki so bila do trenutka ustavitve izvršbe že vložena, pa o njih še ni bilo odločeno.
Četudi je sklep o izvršbi na podlagi menice mogoče izvršiti pred njegovo pravnomočnostjo, je izvršba dopustna (opravičena) le pod pogojem, da sklep o izvršbi kasneje postane pravnomočen.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074739
ZFPPIPP člen 264. OZ člen 1019, 1019/3.
odkup terjatev – obseg prenosa – vračanje preplačil – začetek stečajnega postopka – pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov – solidarno poroštvo – pobot – pogoji za pobot – prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka
Tožena stranka je sicer trdila, da je vsa plačila dolžnika G. (odkupljenih je bilo za 213.960,88 EUR terjatev, nakazil dolžnika pa je bilo za 266.161,10 EUR, torej za 52.200,22 EUR več) prejela še pred začetkom stečajnega postopka (in na ta način utemeljila terjatev tožene stranke), vendar bi tovrstno terjatev (tožene stranke) lahko pobotala na dan začetka stečajnega postopka le v primeru, če bi tudi sama imela terjatev do tožeče stranke, ki je zapadla do dneva začetka stečajnega postopka. V ta namen pa bi tožena stranka morala pojasniti, za zapiranje katerih terjatev, v kakšni višini in s kakšnim datumom zapadlosti je porabila znesek preplačila, katerega je še pred 3. 6. 2009 prejela od G. Samo na ta način bi namreč lahko definirala terjatev, ki jo je iz naslova solidarnega poroštva imela zoper tožečo stranko. Če dolžniki tožene stranke svojih zapadlih terjatev niso plačevali, je nastala obveznost tožeče stranke iz poroštva, za dopustnost pobotanja pa bi bilo potrebno ugotoviti, ali je nastala že pred začetkom stečajnega postopka.
Za neformalni pogovor z otrokom se odloči sodnik glede na starost otroka in glede na druge okoliščine, nikakor pa to ni obveznost sodišča v vsakem primeru.
Stiki ne morejo biti določeni eventualno, v odvisnosti od dogovora, pogojno; morajo biti natančno opredeljeni, še zlasti, če je zaupanje med obema roditeljema porušeno in je nujna komunikacija slaba.
Vprašanje, ali zna mati reševati šolske naloge mladoletne hčerke in ali lahko z njo smuča, za izvajanje pravice do stikov ni pomembno, saj bi sicer po tem argumentu, razvitem do absurda, stike lahko imel le ustrezno inteligenten roditelj, ki obvlada športne veščine, kakršnih je vajen oz. kakršne obvlada otrok.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083651
OZ člen 183. ZPP člen 285.
odškodninska odgovornost – kršitev pravice do časti in dobrega imena – denarna odškodnina pravne osebe – protipravno ravnanje – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – substanciran dokazni predlog
Da bi tožnici dosegli zahtevano odškodninsko varstvo, bi morali najprej dokazati, da sta sporne izjave posredovala novinarju (oba) toženca, da jih je novinar objavil v enaki vsebini in enakem kontekstu, kot so bile podane, ter še, da sporne trditve pomenijo protipraven ali vsaj nedopusten poseg v pravico do ugleda ali dobrega imena pravne osebe. Za takšen poseg je potrebno, da so trditve (o sami pravni osebi ali fizičnih osebah, ki v tej pravni osebi opravljajo pomembne funkcije) bodisi neresnične, bodisi resnične, vendar izjavljene na neprimeren oziroma žaljiv, zaničljiv, sramotilen način.
Če bi bila pogodba sklenjena pod vplivom nedopustne grožnje, bi lahko stranka zahtevala razveljavitev pogodbe. Z golim zatrjevanjem, da je tožeča stranka tožence prisilila k sklenitvi kreditne pogodbe, ti ne morejo doseči zavrnitve zahtevka.
osebni stečaj – sklep o začetku postopka osebnega stečaja – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – pravica upravitelja do pritožbe – odmera nagrade stečajnemu upravitelju
Iz določbe 7. odstavka 233. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja sodišče ne odloča o nagradi upravitelju. Posledično sklep o začetku postopka osebnega stečaja, ki vsebuje odločbo o plačilih v breme proračuna, ni sklep o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, zoper katere zakon upravitelju daje pravico do pritožbe.
Upravitelj ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon, zoper sklep po 7. odstavku 233. člena ZFPPIPP pa take pravice nima.
ZPP člen 8, 185, 185/1, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-12.
dokazna ocena – neprerekane trditve – sprememba tožbe – ponovno odločanje o isti stvari
Če pritožnica ne očita sodišču prve stopnje napačne presoje dokazov, pač pa le trdi, da ne glede na dokaz z izvedencem meni, da tožeča stranka ni ravnala dovolj skrbno, s pritožbenim razlogom zmotne ugotovitve dejanskega stanja ne more uspeti.
Sodišče ne more obdržati v veljavi celotnega sklepa o izvršbi, saj je odločitev o določitvi izvršitelja že pravnomočno razveljavljena.
Z drugo pripravljalno vlogo z dne 11. 6. 2014 je tožeča stranka med drugim posredovala tabelo (preglednico), ki jo je poimenovala »Izpis za pravdni postopek« in v kateri je podala natančen popis vtoževanih stroškov na posameznem razdelilniku - navedla je izvajalca storitve, za katero je bil obračunan posamezen strošek, višino računa izvajalca in datum njegovega plačila ter višino stroška, ki ga je toženka dolžna poravnati. Omenjene tabele sicer ni vnesla v besedilo pripravljalne vloge, temveč jo je tej priložila. A ob dejstvu, da je izrecno navedla, da preglednico posreduje kot del trditvene podlage, iz same tabele pa v pregledni, jasni in strnjeni obliki izhajajo relevantni podatki o tem, na kakšen način je bil strošek po posamezni postavki obračunan, je potrebno tudi iz nje razvidne podatke šteti za del tožničinih trditev.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/1.
izvedensko mnenje – zahtevnost mnenja
Sodišče odloča, ali je bila izdelava nekega mnenja zahtevna ali zelo zahtevna, vendar mora izvedenec, ki mnenje izdela, navesti in pojasniti, zakaj ocenjuje, da je izvedensko delo v neki konkretni zadevi odstopalo od povprečja in je bilo zelo zahtevno.
ZSPJS člen 32, 32/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-4, 97b, 97b/4, 100a. ZDR člen 204, 204/4.
dodatek za delo ponoči - dodatek za izmensko delo - vojak - ruski turnus
Tožnik (vojak) je delali v t. i. »ruskem turnusu« (delo je opravljal 12 ur, nato 24 ur počival, sledilo je 12 urno delo ponoči, zatem pa 48 urni počitek). Takšno delo se na podlagi četrtega odstavka 97.b člena ZObr šteje za delo v izmenah. Zato je tožnik upravičen do vtoževanega dodatka iz tega naslova.
posojilna pogodba – dokazilo o izročitvi denarja – dokazilo o odobrenem kreditu – dokazna izpovedba prič – navidezna pogodba – materialno procesno vodstvo
Pravdni stranki sta v času tožnikovega črpanja kredita živeli skupaj, zato bo moralo sodišče, po ustrezno opravljenem materialno procesnem vodstvu, v skladu z določilom 285. člena ZPP raziskati, kaj dejansko pomeni toženkin pisni prevzem obveznosti vračila 15.000,00 EUR tožniku po razpadu njune zveze in ali morda predstavlja posojilna pogodba navidezen pravni posel.
ZPP člen 207, 207/1, 277, 318, 318/1. ZFPPIPP člen 301, 301/3, 301/7.
zamudna sodba - vročanje - pravna oseba - stečaj - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - rok za odgovor na tožbo
Po členu 207/1 ZPP ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. To pomeni, da je s 15. 5. 2013 prenehal teči tudi rok za odgovor na tožbo. Po členu 208/4 ZPP pa roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči, začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova, ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka. Sodišče prve stopnje je dne 17. 10. 2013 izdalo sklep, iz katerega izhaja, da se postopek, ki je bil zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko prekinjen z dnem 15. 5. 2013, nadaljuje z dnem 17. 10. 2013 in da se stečajno upraviteljico poziva, da prevzame predmetni postopek. Ta sklep je bil stečajni upraviteljici tožene stranke vročen 22. 10. 2013, kar glede na člen 208/4 ZPP pomeni, da je s 23. 10. 2013 začel toženi stranki znova teči 30-dnevni rok za odgovor na tožbo. Tožena stranka v tem roku odgovora na tožbo ni podala, zato je bil izpolnjen prvi od pogojev za izdajo zamudne sodbe.
sklep o zavarovanju - začasna odredba - denarna kazen - upravljanje večstanovanjske stavbe - prenehanje pogodbe o opravljanju upravniških storitev - predaja poslov - prenos sredstev - račun, ki ga vodi na novo izbrani upravnik - sredstva rezervnega sklada - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - poseben transakcijski račun - zakonska dolžnost
V 1. odstavku 42. člena SZ-1 je sicer res določeno, da mora upravnik zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu (kar naj račun iz začasne odredbe ne bi bil), vendar pa navedeno ne odvezuje dolžnika naložene obveznosti, da ta sredstva upniku nakaže na njegov račun. Upnik ima namreč v nadaljevanju zakonsko dolžnost, da jih prenakaže na poseben transakcijski račun.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek o reviziji – predlog za obročno plačilo – predlog za odlog plačila do zaključka postopka – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – kreditne obveznosti – ugotavljanje premoženjskega stanja
Pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca se ne upoštevajo niti kreditne niti druge obveznosti, kot je plačila stroškov postopka nasprotni stranki, saj ZST-1 ne predvideva, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja predlagatelja in njegovih družinskih članov presojati tudi njihove izdatke, kar je tudi v skladu z uveljavljenim stališčem sodne prakse.
NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0076336
ZZK-1 člen 11. ZVEtL člen 24. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 20, 21, 21/1, 22, 32.
vzpostavitev etažne lastnine – evidentiranje prostora za dvigalo – prostor za dvigalo kot splošni skupni del stavbe – kletni prostori kot posamezni deli stavbe
Iz določb SZ-1 nedvomno izhaja, da so skupni deli stavbe praviloma v solasti vseh etažnih lastnikov, drugačna ureditev, to je nastanek in obstoj posebnih skupnih delov, ki so solastnina zgolj nekaterih izmed njih, pa je predpisana kot izjema. Le ob soglasju vseh etažnih lastnikov, če določen del služi le nekaterim etažnim lastnikom, je mogoče oblikovanje posebnega skupnega dela.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VSL0076370
URS člen 14, 15, 15/3, 34, 35, 39. OZ člen 131, 131/1.
protipravnost ravnanja – uresničevanje in omejevanje pravic – varstvo časti in dobrega imena – svoboda izražanja
Pri vprašanju protipravnosti ravnanja toženke je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje med pravico tožnice do varstva časti in dobrega imena (34. in 35. člen URS) in pravico toženke do svobode izražanja (39. člen URS). Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera: čas oziroma kdaj naj bi prišlo do posega, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca ter druge okoliščine primera. Pri tehtanju ni dovolj upoštevati le vsebino spornih izjav, treba je upoštevati kontekst, v katerem so bile zapisane, in ali so bile izzvane s predhodnim ravnanjem osebe, ki se čuti prizadeto.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083663
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZPP člen 249.
delitev stvari v solastnini – fizična delitev – civilna delitev – upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin – sporazum dela solastnikov – pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ponovno preveriti zatrjevane upravičene interese vsakega posameznega solastnika, da namesto civilne delitve solastne nepremične pripadejo v celoti njemu. Pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin bo moralo na primeren način upoštevati tudi načrtovano gradnjo in z njo povezane donose, saj bo le tako lahko uravnovesilo položaj vseh treh solastnikov pri delitvi solastnine.
Upravitelj spornih poslovnih prostorov ne more oddati v najem že od dne 17. 10. 2014 dalje, temveč jih lahko odda v najem z novo najemno pogodbo šele od dneva poteka odpovednega roka za „staro“ najemno pogodbo.
ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-8.
začasne odredbe – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve nepremičnin – razpolaganja z nepremičninami
Tožnik ni uspel dokazati, da bi preostalo nepremično premoženje v Sloveniji, tudi če bi prišlo do prodaje spornih nepremičnin, zadoščalo za poplačilo terjatve.