ZIZ člen 15, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 439, 439/2.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - dogovor o pristojnosti tujega sodišča - mednarodna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava - postopek na podlagi plačilnega naloga - listina v tujem jeziku
Po ustaljeni sodni praksi se sklep o izvršbi v kondemnatornem delu obravnava kot plačilni nalog, zato se smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP, ki urejajo postopek na podlagi plačilnega naloga. Iz tega razloga se tudi v tem postopku z ugovorom lahko uveljavljajo ne samo razlogi, ki se nanašajo na terjatev, temveč tudi tisti, ki se nanašajo na pristojnost slovenskega sodišča (439. člen ZPP).
predlog za zavarovanje dokazov – zavarovanje dokazov pred uvedbo pravdnega postopka – dokaz z izvedencem – zdravstveni pregled – rok za plačilo stroškov – tek zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka
Zdravstveni pregled izkazuje trenutno zdravstveno stanje, zato je nebistveno, ali bo izvedenec na delavčevo zdravstveno stanje v preteklosti (v marcu 2010) sklepal na osnovi zdravstvenega pregleda, izvedenega štiri leta po škodnem dogodku, ali kasneje. Tudi od dne, ko je delavec zaradi domnevne preobremenjenosti neustrezno reagiral, je preteklo že več let.
Ker stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka, ki zavarovanje predlaga (1. odstavek 167. čl. ZPP), so stroški tega postopka pravilno naloženi v plačilo predlagatelju.
sklep o zavarovanju - začasna odredba - denarna kazen - upravljanje večstanovanjske stavbe - prenehanje pogodbe o opravljanju upravniških storitev - predaja poslov - prenos sredstev - račun, ki ga vodi na novo izbrani upravnik - sredstva rezervnega sklada - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - poseben transakcijski račun - zakonska dolžnost
V 1. odstavku 42. člena SZ-1 je sicer res določeno, da mora upravnik zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu (kar naj račun iz začasne odredbe ne bi bil), vendar pa navedeno ne odvezuje dolžnika naložene obveznosti, da ta sredstva upniku nakaže na njegov račun. Upnik ima namreč v nadaljevanju zakonsko dolžnost, da jih prenakaže na poseben transakcijski račun.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – stiki – korist otroka – stroški izvedenca
Preživninsko breme je glede na tožničine višje mesečne dohodke, ki so najmanj za tretjino višji od toženčevih, ustrezno razporejeno tako, da je toženec dolžan pokriti 40%, tožnica pa 60%.
pripoznava terjatve – zastaranje glavne terjatve – zastaranje stranske terjatve – zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti
Petletni zastaralni rok, ki ga je določal 371. člen ZOR (sedaj 346. člen OZ), se je iztekel najkasneje v letu 2005, tožbo pa je tožnik vložil šele v letu 2013. Ker je zastarala glavna terjatev in ker usodo glavne terjatve deli tudi stranska terjatev (369. člen ZOR oziroma 344. člen OZ), je zastaral tudi zahtevek za plačilo zamudnih obresti.
ZPP člen 274. ZJU člen 25, 25/2. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnica je sodno varstvo zoper sklep tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo kršitve, uveljavljala v roku iz drugega odstavka 25. člena ZJU. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS o tožničini pritožbi ni odločila v 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU, zato je tožnica v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v nadaljnjih 30 dneh od poteka tega roka lahko zahtevala sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje, kar je tudi storila. Tožba je pravočasna, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje. Pri tem ni bistveno, da tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, da bi izrecno zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena zahteva za odpravo kršitev.
delna oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe
Čeprav iz bilance stanja na dan 31. 12. 2013 in izkaza poslovnega izida za leto 2013 izhaja, da se je obseg dolžnikovega poslovanja bistveno zmanjšal in da je v tem obdobju dolžnik ustvaril izgubo v višini 141.692,00 EUR, ki jo ob upoštevanju prenesenega čistega dobička iz preteklih let v višini 8.289,00 EUR znaša 133.403,00 EUR, je vendarle dolžnik tudi v letu 2013 imel 183.578,00 EUR čistih prihodkov od prodaje. Kljub temu, da je iz teh prihodkov od prodaje dolžnik moral pokrivati tudi stroške, ki so znašali več, kot dohodki od prodaje, ob izkazanem obsegu poslovanja tudi po oceni pritožbenega sodišča plačilo sodne takse v znesku 32,50 EUR ne bo ogrozilo dolžnikovega poslovanja.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – causa acquirendi – aleatorna pogodba – kavza pogodbe – dolgoletna pretekla skrb preživljalke za preživljanko
Tipična kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju ustreza abstraktnemu tipu causa acquirendi, dopolnjeni s prvinama zaupnosti (kontekst medčloveškega odnosa) in aleatornosti. Pogodbenici v konkretni zadevi sta takšno abstraktno kavzo dopustno še konkretizirali in dopolnili z okoliščino dolgoletne pretekle skrbi preživljalke za preživljanko.
Izjave, ki jih občani dajo policistom ob zbiranju obvestil na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP, res niso dokazi, na katere bi bilo mogoče opreti sodbo, lahko pa sodišče nanje opre zaključke o tem, ali je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanj, ki so predmet obtožbe.
ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 134, 134/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - izredna odpoved delavca - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu vtoževala odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in odškodnino v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, na podlagi drugega odstavka 112. člena ZDR, ker je toženi stranki podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 112. člena ZDR. Tožena stranka tožnici trikrat zaporedoma ni izplačala plačila za delo ob zakonsko dogovorjenem roku. Zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana skladno z določbo 112. člena ZDR, s tem pa je bil podan tudi pravni temelj za odločanje o vtoževani odpravnini in odškodnini, ki sta bili opredeljeni v drugem odstavku 112. člena ZDR.
Uspeh v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe, v kateri tožnica ni bila pogodbena stranka, ji odpira možnost za uveljavitev njene originarno pridobljene lastninske pravice, za katero sodišče ugotavlja, da jo je dokazala. S tem je njen pravni interes za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka o ničnosti obravnavne pogodbe podan.
Odločitev o pravdnih stroških je sodišče prve stopnje obrazložilo le z navedbo pravne podlage zanjo in ugotovitvijo, da je tožena stranka v pravdi v celoti uspela. Taka obrazložitev sodišča prve stopnje pa je preskopa.
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstva, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo.
Tožba tudi ni nesklepčna, ker v tožbenem zahtevku niso navedeni mesečni zneski uporabnin in njihova zapadlost, saj pri denarnih zahtevkih to ni potrebno, pač pa je za sklepčnost tožbe bistveno, da identifikacija denarnih zahtevkov izhaja iz trditvene podlage tožbe.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0080583
OZ člen 105, 105/2, 250, 336, 349. ZFPPIPP člen 217. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 57, 63, 64, 65, 118.
gradbena pogodba - zastaranje terjatve iz gradbene pogodbe - potrjena prisilna poravnava začasne situacije - plačevanje na podlagi začasnih situacij - primeren dodaten rok za odstop - pogodbena kazen - različni vzroki za zamudo - zamuda zaradi drugih izvajalcev - uzance
Zastaranje terjatve plačila del iz gradbene pogodbe začne teči prvi dan po dnevu, ko je lahko izvajalec del zahteval izplačilo na podlagi končnega obračuna, ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno izplačilo z začasnimi situacijami. Utrjeno stališče sodne prakse je, da začne zastaranje terjatve iz gradbene pogodbe teči prvi dan po dnevu, ko je bil sestavljen končni obračun oziroma po izteku primernega roka od dneva, ko so bila dela končana in v katerem je bilo mogoče sestaviti obračun.
Dogovor o plačevanju na podlagi situacij je po svoji pravni naravi dogovor o izplačevanju akontacij na račun izvedenih del.
Za plačilo pogodbene kazni je pomembno, ali je bil vzrok za zamudo tožnice (samo) zamuda drugih izvajalcev, torej ali je sama zašla v zamudo, ker del ni mogla opraviti pred dokončanjem del drugih izvajalcev. Na končno (skupno) zamudo s končanjem del vplivajo namreč različni vzroki (med katerimi lahko nekateri izvirajo tudi iz izvajalčeve sfere), zato je v zvezi s posameznim vzrokom za zamudo dosledneje govoriti o obdobju zamude, ki ga ta vzrok povzroči. Tudi če izvajalec za posamezen vzrok zamude ne odgovarja, ta vzrok objektivno povzroči prekoračitev pogodbenega roka za končanje del. Če izvajalec za določeno obdobje za zamudo ne odgovarja, pa ima to enak učinek, kot če bi se pogodbeni rok za končanje del podaljšal za enako obdobje in mu ni mogoče naložiti plačila pogodbene kazni.
Ker OZ v primeru hibe pravnega posla, ki je posledica ravnanj, kot ga toženec očita tožnici, predpisuje drugo, milejšo sankcijo, to je izpodbojnost, ni mogoče uveljavljati ničnosti pod plaščem domnevno nemoralnega ravnanja sopogodbenika.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZVPSBNO člen 15, 16, 16/1, 19, 20, 20/6, 21.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povrnitev premoženjske škode – spor majhne vrednosti
Za odločanje o zahtevkih za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni uporabljiva določba 6. odstavka 20. člena ZVPSBNO o uporabi pravil o sporu majhne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC0004092
ZFPPIPP člen 45, 131, 131/1, 132, 132/1, 221b, 221b/2.
začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - vpliv na že začete postopke izvršbe
Če je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo kljub procesni oviri že začetega postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, nima zakonskega pooblastila, da samo sebi razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe.
nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev v zapuščino – zakonske zamudne obresti
Nujni dedič lahko zahteva vrnitev daril, s katerim je prikrajšan nujni delež. Kot pri pravici izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža nima za posledico absolutne, retroaktivne razveljavitve darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec, ampak ima le relativne učinke – pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža.
Tedaj, ko nujni dedič zahteva izročitev ali vrnitev denarne protivrednosti darila v zapuščino, lahko zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti po splošnem pravilu 2. odstavka 299. člena OZ od vložitve tožbe naprej.
Ker posojilna pogodba v skladu s 50. členom OZ nima učinka med pogodbenima strankama, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Obligacijska razmerja imajo relativen značaj, zaradi česar v primeru, ko so v zvezi z nepremičnino nastala do trenutka njenega (lastninsko-pravnega) prenosa na novega pridobitelja (lastnika), nanj skupaj s stvarno pravico praviloma (izjemo predstavljajo zakupna/najemna razmerja) ne preidejo.
Obveznost toženca in njegove (bivše) žene, ki naj bi nastala zaradi obogatitve, je povezana s skupnim premoženjem. Za takšne obveznosti pa (upoštevaje določbo 2. odstavka 56. člena ZZZDR oziroma 2. odstavka 72. člena SPZ) velja, da za njih skupna lastnika (zakonca) odgovarjata nerazdelno (solidarno). To pomeni, da je vsak od njiju napram upniku (sam) zavezan za izpolnitev celotne obveznosti. Navzven torej odgovarjata solidarno, medtem ko so morebitni zahtevki med njima samima „zgolj“ stvar njunega notranjega (regresnega) razmerja.
Četudi bi bil dogovor o skupni gradnji sklenjen, ne bi bil veljaven, saj bi moral biti sklenjen z obema skupnima lastnikoma. To pa ni bilo zatrjevano. Ker je šlo za skupno premoženje, toženec s svojim deležem ni mogel razpolagati (glej 54. člen ZZZDR). Gre za oviro pravne narave, zaradi česar je pritožbeno sklicevanje na prvotožničino izpovedbo (glede dogovora o priznanju lastninske pravice) brezpredmetno.
Pritožniki (sklicujoč se na 1. odstavek 393. člena OZ) upravičeno opozarjajo, da jim je sodišče prve stopnje uporabnino neutemeljeno naložilo v solidarno plačilo. Ker gre v konkretnem primeru za deljivo obveznost, obsodba na nerazdelno plačilo ne pride v poštev. Zato je bilo potrebno besedo „nerazdelno“ iz izreka izločiti. Dodatno pa v sam izrek ni bilo potrebno posegati, saj se v skladu z 2. odstavkom 393. člena OZ šteje, da se, če je pri kakšni deljivi obveznosti več dolžnikov in drugačna delitev ni določena, obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.