ZSPJS člen 20, 20/2. ZPol člen 88, 88/4. Uredba o napredovanju uradnikov v nazive člen 3.
plačilo razlike v plači - policist - napredovanje v naziv - dokončnost in pravnomočnost odločbe
Tožniku je bila s sklepom tožene stranke, potrjenim s sklepom komisije za pritožbe, zaradi napredovanja v naziv določena plača (v višini 29. plačnega razreda) skladno z določbami ZSPJS. Tožnik izpodbija sklepa kot nezakonita, ker ob prevedbi plače v letu 2008 ni bila upoštevana določba četrtega odstavka 88. člena ZPol, ki določa, da v primeru, če je zmanjšana delovna sposobnost posledica opravljanja z zakonom določenih nalog, policist obdrži plačo, ki jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, če je to zanj ugodneje. V konkretnem individualnem delovnem sporu sodišče presoja zakonitost izpodbijanih sklepov tožene stranke, ne more pa posegati v predhodne sklepe tožene stranke, ki so dokončni in pravnomočni, niti ne presoja pravilnosti prevedbe v letu 2008, ki je predmet drugega delovnopravnega spora. Ker sta izpodbijana sklepa skladna z določbami ZSPJS in ZUJF in zato zakonita, je tožbeni zahtevek, s katerim tožnik izpodbija zakonitost teh sklepov, neutemeljen.
Odškodninska odgovornost odvetnika zaradi kršitve mandatne pogodbe je poslovna odškodninska odgovornost. Zastaralni rok v takem primeru začne teči prvi dan po prekršitvi pogodbene obveznosti in taka terjatev zastara v splošnem zastaralnem roku.
ZSSloV člen 58, 58/1. ZSPJS člen 3, 3/1. ZObr člen 98c, 98c/1. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 3, 3/2, 6, 6/1, 7.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - vojak - dodatek za stalnost - dodatek za delovno dobo - dodatek za magisterij
Na podlagi prvega odstavka 3. člena ZSPJS in prvega odstavka 98.c člena ZObr (kot specialnega zakona v razmerju do ZSPJS) se pripadnikom SV plača v času opravljanja vojaške službe izven Republike Slovenije določi z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Ta v drugem odstavku 3. člena določa, da se pripadniku v mednarodnih operacijah in misijah v času opravljanja vojaške službe izven države izplačujejo samo dodatki, povračila in nadomestila, ki so določena s to uredbo (dodatek za nevarnost na območju delovanja, dodatek za nevarne naloge, dodatek za posebne pogoje bivanja in delovanja ter dodatek za poveljevanje). Ker Uredba izrecno določa, da je tožnik v času dela v tujini upravičen le do določenih dodatkov, v tem času ni upravičen do dodatkov za stalnost, za delovno dobo in za magisterij, do katerih je sicer upravičen v času, ko opravlja vojaško službo v Republiki Sloveniji. Zato tožena stranka tožniku ni dolžna obračunati in izplačati vtoževanih dodatkov za stalnost, za delovno dobo in za magisterij.
ZPP člen 140, 140/1, 145, 145/2, 339, 339/2, 339/2-8.
vročanje – nepravilno vročanje – vročanje s pritrditvijo pisanj na sodno desko – kršitev pravice do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker vročitev tožbe v odgovor po takrat veljavnih določbah ZPP ni bila pravilno opravljena, sodišče posledično ni imelo podlage za vročanje ostalih sodnih pošiljk, tudi vabil na naroke za glavno obravnavo, na podlagi 2. odstavka 145. člena ZPP (vročanje na sodno desko).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083060
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravna oseba – pooblastilo za sklenitev dogovora – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je bil sklenjen ustni dogovor pri čemer ne pojasni, kako je tak dogovor za pravno osebo sklenil Š. Z., ki ni njen zastopnik, niti pooblaščenec in ni imel pooblastila za sklepanje takšnega dogovora. Sodišče brez pravne podlage in brez pojasnila enači lastništvo pravne osebe s fizično osebo.
Na toženčevi strani je bilo dokazno breme, da ovrže pogodbeno dogovorjeno domnevo o njegovi alkoholiziranosti v času nastanka škodnega dogodka zaradi zapustitve kraja prometne nesreče.
Stroški prejšnjih davčnih izvršb štejejo za davek in njihov znesek je lahko naveden v seznamu izvršilnih naslovov, ki je izvršilni naslov po drugem odstavku 145. člena ZDavP-2.
gradbena pogodba – začasna situacija – tek zakonskih zamudnih obresti
Ob dejstvu, da je bilo z XXIII. začasno situacijo določeno plačilo v denarju in ne naturalna kompenzacija (navedeno izhaja tudi iz dejstva, da je bil v začasni situaciji določen rok plačila celotnega zneska, ki ga je treba plačati na podlagi izstavljene situacije), tožena stranka pa je takšno situacijo potrdila, se tožena stranka v tej zadevi, v kateri se vtožuje plačilo na podlagi XXIII. začasne situacije, ne more uspešno sklicevati na pogodbeno določilo o naturalni kompenzaciji.
deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vožnja z vinjenim voznikom – skrbnost sopotnika – uporaba varnostnega pasu – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – enotna odškodnina
V avtomobilu speči tožnik sicer ni zaznal, da so v vozilo vstopili voznik in dva sopotnika, vendar mu ni mogoče slediti, da se zaradi spanca ni uspel ubraniti vožnje z vinjenim voznikom in se pripeti z varnostnim pasom, saj se je z zaužitim alkoholom in zaradi utrujenosti (čez dan je fizično delal pri postavljanju bazena) sam spravil v stanje, v katerem za svojo varnost ni bil sposoben poskrbeti. V takih okoliščinah mu ni mogoče slediti, da ni prispeval k nastanku škode in izključiti pravila o deljeni odgovornosti.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/1. KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3, 82/4, 82/4-3, 204, 204/1, 204/2.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – zakonske ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – zakonska rehabilitacija – izbris obsodbe – potek roka
Sodišče v postopku osebnega stečaja nima diskrecijske pravice odločati, ali bo začelo ali ne postopek odpusta obveznosti dolžniku, kadar so podane zakonske ovire za odpust obveznosti, ki jih ZFPPIPP opredeljuje v 399. členu.
Za izbris obsodbe ne zadostuje zgolj izvršitev kazni, pač pa mora preteči v zakonu določen rok, v katerem obsojenec ne sme storiti novega kaznivega dejanja.
ZFPPIPP člen 327, 327/3, 329, 332, 332/1, 332/2, 332/3.
prodaja premoženja - način prodaje - kombinirana javna dražba - izklicna cena - zavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja
Zakon sicer določa dva osnovna tipa javnih dražb (z zviševanjem ali z zniževanjem cene), vendar ni zakonske ovire, da se javna dražba ne bi mogla opraviti s kombinacijo obeh, če se pokaže interes večih dražiteljev za nakup.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069128
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3, 20a/5, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 3, 86, 86/1, 1012, 1019, 1019/1, 1019/3, 1019/4, 1025.
notarski zapis – izvršljivost – dodatni rok za plačilo – primeren rok – ničnost pogodbenih določil – odstop od pogodbe – poroštvo – subsidiarno poroštvo – načelo stroge formalne legalitete – odlog izvršbe
Stranke so v kreditni pogodbe dogovorile, da rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni, prične teči že z dnem oddaje priporočene pošiljke po pošti (in torej ne z dnem, ko bi se dolžniki imeli možnost s pisanjem dejansko seznaniti, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba). Od 28. 4. 2014, ko je upnik pismo o odpovedi kredita poslal priporočeno po pošti, do 19. 5. 2014, ko je določil dodatni rok za izpolnitev obveznosti, je poteklo že več kot 15 dni, zato je bil minimalni pogodbeno dogovorjeni rok v celoti spoštovan. Tretji dolžnik ob uveljavljanju zatrjevane ničnosti določila o roku le pavšalno in neopredeljeno navaja, da je tako dogovorjen način začetka teka roka v nasprotju s temelji obligacijskega prava, vendar pa ne sodišče prve stopnje ne višje sodišče ob odločanju takega očitnega nasprotja nista ugotovila.
Tretji dolžnik se je v predmetni zadevi zavezal kot subsidiarni porok, kar pomeni, da se sme od njega zahtevati izpolnitev obveznosti samo v primeru, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi. V izjavi o zapadlosti kreditne pogodbe je bil glavni dolžnik pozvan, da dolg skupaj s pripadki nemudoma poravna upniku. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je v izjavi o zapadlosti kredita rok določen. Jasno je namreč razvidno, da je upnik plačilo terjatve zahteval „nemudoma“, torej „takoj“, kar rok plačila opredeljuje dovolj določno. Petnajstdnevni rok, na katerega se sklicuje pritožba, je izrecno določen le kot dodatni rok, ki ga mora upnik kreditojemalcu pustiti za izpolnitev do tedaj zapadlih obveznosti kot pogoj za možnost uveljavljanja odstopnega upravičenja, ko pa enkrat pride do odstopa od pogodbe, je že po notarskem zapisu določen rok za izpolnitev celotne obveznosti „takoj“, kar je upnik tudi upošteval v izjavi o odstopu od pogodbe.
Neutemeljeni so tudi očitki, da je sodišče prve stopnje s svojo razlago roka izničilo razlikovanje med subsidiarnim in solidarnim poroštvom. Ko sta namreč izpolnjena oba pogoja za uveljavljanje terjatve zoper subsidiarnega dolžnika (dospelost terjatve zoper glavnega dolžnika in neizpolnitev le-te ter pisna postavitev dodatnega roka za izpolnitev glavnemu dolžniku), terjatev zoper subsidiarnega poroka dospe na način, da upnik lahko zahteva izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika ali od poroka ali od obeh hkrati kot solidarnih dolžnikov.
Opustitev upnikovega obvestila poroku, da je glavni dolžnik v zamudi z izpolnitvijo, ima lahko le posledice odškodninske odgovornosti, za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za katere izpolnitev se je zavezal tudi porok, pa zadošča le priporočeno vročena pisna izjava o odstopu od pogodbe glavnemu dolžniku.
Zakon določa, da je posest dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Podana mora biti torej dejanska oblast nad stvarjo in voljni element. Slednje pomeni, da je posestnik v zmoti glede tega, komu dejansko stvar pripada. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti tudi zmota opravičljiva. Dejstvo, da pravna prednica in tožnik, ki je bil tedaj z njo, nista preverila, ali je parcela iz pogodbe enaka tisti parceli, ki sta jo sama pogledala pred nakupom, ni opravičljiva zmota.
prekinitev zapuščinskega postopka – vštevanje daril v zakoniti dedni delež – verjetnejša pravica – nepredložitev dokazov – napotitev na pravdo
V danih okoliščinah primera je pritožnikova pravica, da se darila ne vštevajo, manj verjetna od pravice sodedičev, ki zahtevajo vštevanje daril v zakoniti dedni delež.
Stečajni upravitelj je v imenu tožene stranke v celoti priznal terjatev tožnice. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, zato tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenim zahtevkom. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno (352/1 čl. ZPP).
STEČAJNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074753
ZOdvT člen 12, 21, 21/1, 22, 22/1, 28, 28/1. ZOdvT tarifna številka 3431. ZST-1 člen 19, 19/2. ZPP člen 44, 44/2, 45.
stroški stečajnega postopka – nagrada za postopek za zastopanje dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventnosti – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve –vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
ZOdvT določa pravila ugotavljanja vrednosti predmeta odvetniške storitve. Za primer, če se odvetniška nagrada odmeri po vrednosti, kot v obravnavanem primeru, zakon v 1. odstavku 21. člena napotuje na uporabo pravil določanja vrednosti predmeta iz Zakona o sodnih taksah, ta pa v 2. odstavku 19. člena določa, da se za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če v Zakonu o sodnih taksah ni določeno drugače. V pravdnem postopku je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo navede tožeča stranka v tožbi, sodišče pa se mora o pravilnosti navedene vrednosti prepričati na hiter in primeren način in o tem takoj odločiti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
Ob smiselni uporabi določbe 45. člena ZPP vloga, s katero zahteva dolžnik povrnitev stroškov predhodnega insolvenčnega postopka, v njej pa ni navedena vrednost predmeta odvetniške storitve, ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se obravnavala. V tem primeru sodišče ne zavrne zahteve za povrnitev stroškov zastopanja odvetnika pač pa mora vlogo dolžniku poslati v dopolnitev.
odpoved posredniške pogodbe - odškodnina v višini provizije
Z odpovedjo posredniške pogodbe s strani Zavarovalnice je nastala pravna situacija, ko tožeča stranka z njo ni imela razmerja in s tem ne pravne podlage, da bi ji Zavarovalnica morala dopustiti opravljanje posredniškega posla v njenem imenu in za njen račun s posredovanjem pri toženi stranki.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožeča stranka zaradi odpadle pravne podlage ni mogla zahtevati od Zavarovalnice, da bi delovala kot zavarovalni posrednik za toženo stranko, saj gre pri posredovanju za obe stranki za medsebojno vezan posel in prav zato je tudi predpisana zakonska obveznost, da posrednik svojo vlogo dvojnega posrednika razkrije čimprej in obema naročiteljema.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083065
OZ člen 302, 660, 665, 665/1. ZIZ člen 225, 225/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasne odredbe – verjetnost terjatve – gradbena pogodba – odgovornost za napake – stvarna napaka – odgovornost izvajalca – pomanjkljiva projektna dokumentacija – odgovornost naročitelja – regresi – solidarna odgovornost izvajalca in projektanta – sodni depozit – nadomestna izvršba – dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
Če izvajalec zgradi objekt na podlagi pomanjkljive projektne dokumentacije, je končna posledica tega, da ima zgrajeni objekt napake. Odgovornosti za stvarne napake pa se izvajalec razbremeni samo, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere in da tega vzroka ni mogel obvladati. Projektno dokumentacijo mora zagotoviti naročnik, zato imajo pomanjkljivosti projektne dokumentacije značilnost vzroka, ki izvira iz naročnikove sfere. Če sta v razmerju do naročnika za napako odgovorna izvajalec in projektant, je njuna odgovornost solidarna (1. odstavek 665. člena OZ).
Zavarovanju terjatve ni namenjen sodni depozit, ampak so ji namenjeni drugi instituti izvršilnega prava.