Tožena stranka mora v primeru umika tožbe izrecno zahtevati tudi povrnitev stroškov postopka zaradi umika tožbe, da se šteje, da povrnitev teh stroškov zahteva (159. člen ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083675
OZ člen 150, 150/1, 152. ZPP člen 7, 8, 212, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – imetnik nevarne stvari – izročitev stvari tretjemu – prehod odgovornosti – odgovornost imetnika nevarne stvari – načelo vzročnosti – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – prekluzija
V primeru izročitve nevarnega delovnega stroja tretji osebi, se objektivna odgovornost z imetnika prenese na tistega, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali je sicer dolžan stvar nadzorovati, ni pa pri imetniku na delu. Za prenos objektivne odgovornosti ne zadostuje gola izročitev nevarne stvari v uporabo. Pomembna je vsebina pravnega razmerja med prvotnim imetnikom in prevzemnikom; do prenosa odgovornosti za škodo, ki izvira iz nevarne dejavnosti pride, ko tretji prevzame stvar z namenom samostojne oprave določenega posla in v celoti tudi prevzame nadzor nad nevarno stvarjo.
začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika – prenehanje pravic in dolžnosti zakonitega zastopnika – vročanje
Začasni zastopnik ima pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika od dne postavitve do takrat, dokler tožena stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem.
ZPP člen 29, 49, 87, 87/3. ZMZPP člen 49. Enotna pravila za pogodbene garancije na prvi poziv (URDG 758) člen 35.
pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom – pristojnost za sospornike – bančna garancija – pristojnost sodišča po sedežu banke izdajateljice garancije – pristojnost slovenskega sodišča
Ker ne Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) ne drug zakon v razmerju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo posebej ne urejata pristojnosti glede sporov v zvezi z ničnostjo, izročitvijo oziroma prenehanjem veljavnosti bančne garancije, je treba uporabiti splošna pravila - določila ZMZPP, po katerih je v primeru, ko je z isto tožbo toženih več tožencev, ki so v pravni skupnosti oziroma katerih obveznosti imajo isto pravno in dejansko podlago, sodišče Republike Slovenije pristojno tudi, kadar ima eden izmed tožencev stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji.
Ker je bančna garancija samostojna obveznost banke garanta, ki ni odvisna od obveznosti, določene v temeljnem poslu, za katerega je bila dana, sporazum o uporabi prava iz temeljnega posla za spore v zvezi z veljavnostjo bančne garancije ne more veljati.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - kmetijsko zemljišče - stavbno zemljišče - dejanska raba - prodaja po delih - namenska raba
Ker so dolžnikom bili vročeni tako cenitveni poročili, kot tudi vsa nadaljnja dodatna pojasnila obeh cenilcev, zadnje pripombe pa je pravilno ocenilo kot neutemeljene in jih kot takšne niti ni vročalo v izjasnitev cenilcema, temveč je nanje samo odgovorilo, so pritožbeni očitki o kršitvi pravice do poštenega sojenja in o tem, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, neutemeljeni.
Cenilci so pri izdelavi cenitvenih poročil dolžni upoštevati podatke, ki izhajajo iz potrdila o namenski rabi zemljišča in pri tem nimajo proste presoje, ali bodo neki del zemljišča ocenjevali kot kmetijsko ali stavbno zemljišče.
SPZ člen 154, 154/2. ZIZ člen 34, 34/3, 56, 56/1, 194, 194/2.
izvršba na nepremičnine - izbris zaznambe sklepa o izvršbi - izbris hipoteke - zavrnitev predloga za izbris zaznambe sklepa o izvršbi - prenehanje hipoteke - tožba za izbris hipoteke - pravnomočen sklep o izvršbi - novo izvršilno sredstvo - ugovor po izteku roka - ustavitev izvršbe - zmotna uporaba materialnega prava
Določba drugega odstavka 194. člena ZIZ je v konkretnem primeru izključno relevantno pravo za morebiten izbris zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi oziroma po uradni dolžnosti vknjižene hipoteke.
Določba 154. člena SPZ v izvršilnem postopku za izbris zaznambe sklepa o izvršbi ni pravno relevantna, saj določa prenehanje hipoteke po razlogih iz te določbe (drugi odstavek).
Stroški prejšnjih davčnih izvršb štejejo za davek in njihov znesek je lahko naveden v seznamu izvršilnih naslovov, ki je izvršilni naslov po drugem odstavku 145. člena ZDavP-2.
gradbena pogodba – začasna situacija – tek zakonskih zamudnih obresti
Ob dejstvu, da je bilo z XXIII. začasno situacijo določeno plačilo v denarju in ne naturalna kompenzacija (navedeno izhaja tudi iz dejstva, da je bil v začasni situaciji določen rok plačila celotnega zneska, ki ga je treba plačati na podlagi izstavljene situacije), tožena stranka pa je takšno situacijo potrdila, se tožena stranka v tej zadevi, v kateri se vtožuje plačilo na podlagi XXIII. začasne situacije, ne more uspešno sklicevati na pogodbeno določilo o naturalni kompenzaciji.
OZ člen 136, 136/2, 165, 179, 299, 299/2, 378, 378/1.
krivdna odškodninska odgovornost – neodgovorne osebe – stanje prehodne nerazsodnosti – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi razžalitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Po 2. odstavku 136. člena OZ je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje. Ta dokaz tožencu očitno ni uspel. Po ugotovitvi izpodbijane sodbe je toženec namreč manj kot leto dni pred obravnavanim škodnim dogodkom kljub opozorilom zdravnikov zavrnil ponujeno bolnišnično zdravljenje, njegovo zdravstveno stanje pa se nato do škodnega dogodka ni spremenilo (izboljšalo).
Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve sodišče ni v zadostni meri upoštevalo vseh ugotovljenih okoliščin primera. Premajhno težo je pripisalo dejstvu, da je toženec tožnico s prostaškim izrazom žalil v navzočnosti tretjih oseb in da je bilo posebej ponižujoče tudi mesto udarca, ki ji ga je prizadejal. Teža posega in njegovih posledic je bila toliko hujša, ker tožničin poklic terja primerno avtoriteto in ker v kraju, kjer pravdni stranki živita, obravnavanega dogodka ni bilo mogoče prikriti.
Kot merilo za znižanje cene potovanja se priporoča uporaba Frankfurtske tabele, ki sicer ni formalni pravni vir, je pa splošno v uporabi v več evropskih državah in lahko tudi slovensko sodišče koristno informira o pomenu oziroma vrednosti ugotovljenih napak.
Pri paketnih potovanjih, kakršno je bilo tudi potovanje tožnikov, pravo EU iz primera Leitner vs. TUI (razlaga Direktive 90/314EGS o paketnih turističnih potovanjih) priznava potrošniku nepremoženjsko škodo zaradi izgube (užitka) dopusta. Če bi sodišče prve stopnje ugotovilo toženkino odškodninsko odgovornost, bi glede na trditve, ki so jih tožniki podali, sodišče moralo upoštevati (kvečjemu) to obliko škode.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069129
ZIZ člen 20a, 20a/1, 21, 21/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. OZ člen 82.
notarski zapis – primernost za izvršbo – primerna opredelitev obveznosti – določljivost obveznosti – revolving kredit – razlaga pogodb – informativni dokaz
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča zaradi načela stroge formalne legalitete ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja.
Pogodba o revolving kreditu v skladu s sodno prakso res ne more predstavljati primernega izvršilnega naslova, tudi če je sklenjena v obliki notarskega zapisa, saj običajno manjka obseg izpolnitve kredita oziroma je obseg terjatve nedoločen. V času sklenitve pogodbe namreč ni jasno, v kolikšni višini bo kreditojemalec kredit črpal, zato ni mogoče določiti, kolikšna bo obveznost, na tako nedoločno obveznost pa soglasja o neposredni izvršljivosti ni mogoče vezati. V konkretni situaciji dejstvo, da je bila sklenjena taka pogodba, na določnost oziroma določljivost terjatve ne vpliva, saj je bila višina terjatve znana in natančno določena z notarskim zapisom, ki je bil sklenjen en mesec po skrajnem roku za črpanje kredita, kot je bil dogovorjen s pogodbo.
Za glavnega dolžnika je terjatev natančno določena tako glede višine glavnice kot glede obresti in zapadlosti, dolžnika v predmetni zadevi pa sta tudi izrecno pristala na neposredno izvršljivost notarske listine glede vseh dogovorjenih obveznosti, s čimer je notarski zapis pridobil moč neposredno izvršljive listine in predstavlja primeren izvršilni naslov.
Pomanjkljive in nekonkretizirane trditvene podlage glede zatrjevanega dogovora o odlogu plačila tudi predlagani dokaz z zaslišanjem drugega dolžnika ne more sanirati, izvedba takega dokaz bi pomenila dopolnjevanje trditvene podlage in zato dokaz v informativne namene, kar pa ni dopustno.
tožba za znižanje preživnine – pasivna legitimacija – preživninski upravičenec – mladoletni otrok
Preživninski zavezanec bi moral tožbo za znižanje preživnine usmeriti zoper preživninskega upravičenca – mladoletnega otroka, ne pa zoper zakonito zastopnico.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083668
OZ člen 131, 164, 164/1. ZOdvT tarifna številka 3100.
odškodninska odgovornost – povrnitev premoženjske škode – vzpostavitev prejšnjega stanja – denarna odškodnina – načelo restitucije – povrnitev pravdnih stroškov – nagrada za postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno v okviru odškodninskega zahtevka upoštevalo temeljno načelo, da je oškodovanec upravičen le do vzpostavitve stanja, kakršno bi bilo, če škodnega dogodka ne bi bilo. V konkretnem primeru je zato prvo sodišče tožnici pravilno priznalo odškodnino le v višini razlike med plačano dohodnino in dohodnino, ki bi jo ugotovil davčni organ v ponovljenem postopku, če ne bi prišlo do protipravnega ravnanja tožene stranke.
Tožnika bi morala točno opredeliti obseg motenja (v katerem delu moti posest pešpoti oporni zid in v katerem delu tlakovci, jašek in kanalete) in temu prilagoditi restitucijski in prepovedni del tožbenega zahtevka.
USTAVNO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060749
URS člen 158.
pravnomočnost – zapuščinski postopek – pravdni postopek – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – ne bis in idem
V zapuščinskem postopku stranka ne more izpodbijati odločitve pravdnega sodišča, niti zahtevati ponovne obravnave vprašanj, ki so bila obravnavana v pravdnem postopku.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – sodna poravnava
Res je tožnica v motenjski zadevi sklenila sodno poravnavo, s katero je pravnemu predniku tožencev dovolila uporabo parcele za hojo do rešitve spora o pravici pravnega prednika tožencev do služnosti na tej parceli oziroma tožnice iz naslova vznemirjanja lastninske pravice na isti parceli, vendar se tožnica s tem ni odpovedala pravici do vložitve tožbe zaradi vznemirjanja lastninske pravice (tožba v tej zadevi je bila vložena po sklenitvi sodne poravnave). Poravnava je pomenila le „začasno zamrznitev obstoječega stanja“, ki pa ni legalizirala prejšnjih protipravnih ravnanj tožencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083082
ZPP člen 8, 343, 343/4, 365, 365-1. OZ člen 147, 147/2.
zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – pravni interes – stranska intervencija – odškodninska odgovornost – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalcev – pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca
Tožnik ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga RS za stransko intervencijo, zato je pritožba nedovoljena. Z ugoditvijo predlogu RS za stransko intervencijo na toženčevi strani se tožnikov pravni položaj v obravnavani zadevi ne bi v ničemer izboljšal.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 226, 226/4, 374, 374/1, 374/1-2, 374/13. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1, 7/2.
nagrada upravitelja - nadomestilo za razdelitev posebne razdelitvene mase - predmet razdelitve - neunovčljivo premoženje - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - zadnja izklicna cena - končni načrt posebne razdelitvene mase
Pri premoženju, ki ga ni mogoče unovčiti, torej na trgu zanj ni mogoče iztržiti njegove ocenjene likvidacijske vrednosti, ni razloga za zaključek, da je upnik z njegovo pridobitvijo svoje premoženje povečal za ocenjeno likvidacijsko vrednost tega premoženja. Ločitveni upnik je v primeru prevzema premoženja po 374. členu ZFPPIPP v bistveno slabšem položaju, kot če bi bilo to premoženje unovčeno, saj v tem primeru ne prejme poplačila svoje zavarovane terjatve, temveč v zameno zanjo prejme neunovčljivo premoženje, poleg tega pa trpi še stroške, ki bi bili sicer poplačani v breme iztržene kupnine. Po oceni pritožbenega sodišča ni videti razumnega razloga za slabši položaj ločitvenega upnika glede stroškov v primeru prevzema premoženja, ki naj bi jih po izpodbijanem sklepu trpel v sorazmerju z likvidacijsko vrednostjo, od položaja glede stroškov, v katerem bi bil, če bi bilo to premoženje prodano za ceno pod likvidacijsko vrednostjo (kar se pogosto dogaja).
Prav tako ni videti utemeljenega razloga za priznavanje višje nagrade tistemu upravitelju, ki pri unovčenju premoženja ni bil uspešen, kot je nagrada tistega upravitelja, ki je premoženje prodal na podlagi poznejšega sklepa o prodaji za ceno, nižjo od likvidacijske vrednosti. Čeprav gre pri nagradi upravitelja za plačilo za izpolnitev obligacije prizadevanja, ne pa uspeha, bi bilo nerazumno, da bi višjo nagrado prejel tisti upravitelj, ki s prodajo ni uspel, od tistega upravitelja, ki je prodajo uspešno opravil.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074795
ZFPPIPP člen 271, 272, 272/1, 272/1-1, 272/3. OZ člen 425.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - obdobje izpodbojnosti - objektivni pogoj izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti - izpodbojne domneve - neobičajen način poplačila - pogodba o odstopu terjatve - plačilne zamude - izostanek naročila - vedenje o insolventnosti - bonitetne ocene - obdobje izdajanja računov - način preverjanja bonitetnih ocen - skrbnost preverjanja - dogovorjeni plačilni roki
Pogodba o odstopu terjatve predstavlja s stališča izpodbijanja pravnih dejanj insolventnega dolžnika neobičajen način poplačila.
Ni utemeljeno sklepanje, da bi toženka na podlagi izostanka naročila v zadnjem mesecu morala vedeti za insolventnost dolžnika.
Način preverjanja bonitetnih ocen poslovnih partnerjev, kot ga je tožena stranka pojasnila v vlogah, podrobneje pa predstavila njena zakonita zastopnica, ob upoštevanju tako velikega števila poslovnih partnerjev, dokazuje, da tožena stranka pri tem ni bila neskrbna.
Tudi če je vedela, da je tožnik že v letu 2010 svoje obveznosti plačeval z zamudo, to še ne pomeni, da bi morala vedeti za tožnikovo insolventnost. Če bi namreč tožeča stranka imela take plačilne roke dogovorjene s svojimi pogodbenimi partnerji, to še ne bi pomenilo, da je insolventna.
Izvršilno sodišče je zaradi načela stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi, upnik pa izvršilnega naslova za procesne obresti tj. obresti od obresti nima.