Pri ponovnem motenju posesti se mora sodišče osredotočiti zgolj na v izvršilnem predlogu očitana motilna dejanja in ugotoviti, ali so bila res izvršena na zatrjevani datum ter kdo jih je izvršil.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo II. odst. 120. čl. ZPP in zaključilo, da je stranka predlagala vrnitev iz očitno neupravičenega razloga, zato razpis naroka ni bil potreben.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zmožnost za delo
Neupravičen izostanek z dela je lahko resen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar le v primeru, če je delavec delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, zmožen opravljati. Ker tožnik po odločbi ZPIZ in po ugotovitvah izvedenca medicinske stroke za delo po pogodbi o zaposlitvi ni bil zmožen in ker mu tožena stranka po zaključku bolniškega staleža ni ponudila drugega ustreznega dela, je takšno delo upravičeno odklonil in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Od intenzivnosti nasilja pri sklenitvi pogodbe je odvisno, ali gre za napako volje, ali pa za neobstoječ pravni posel. Samo v primeru, če gre za tako močno nasilje, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati pri sklenitvi posla, gre za neobstoječ posel, ker ni nikakršne volje za sklenitev posla ene od pogodbenih strank.
izbris družbe brez likvidacije - nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe
Nadaljevanje sodnega postopka po ZFPPod je možno zoper družbenike vseh tistih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZFPPod-B.
Za presojo, ali je dopustno nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe, ni odločilno, kdaj je bil sklep o nadaljevanju postopka izdan, pač pa, kdaj je bila družba izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije (ali v času veljavnosti ZFPPod ali v času veljavnosti ZFPPod-B).
Pri umiku tožbe mora sodišče odločati o stroških postopka, ki jih je priglasila tožeča stranka, v okviru določb 158 in 154. čl. ZPP, ki se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta.
višina odškodnine - telesne bolečine in neugodnosti
Glede na dolgo bolečinsko obdobje (15 mesecev in 10 dni stalnih telesnih bolečin različnih intenzivnosti) ter ob dejstvu, da so objektivizirane tudi bodoče bolečine, daje podlago za višjo odškodnino od prisojene.
napačni prenos volje - zmota zaradi napačnega prenosa volje - akceptni nalog - namen - nagib - posredna izjava
Okoliščino, da tožeča stranka ni izročila akceptnih nalogov neposredno toženi stranki, je treba obravnavati po pravnem pravilu o posredni izjavi (64. člen ZOR), po katerem se zmota zaradi napačnega prenosa volje obravnava enako, kakor da bi stranka sama dala napačno izjavo.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2, 276, 276/2. ZMEPIZ člen 2, 23, 37, 38, 39, 42, 43, 57, 57/2. ZPP člen 224.
invalidska pokojnina - odmera pokojnine
Pri odmeri pokojnine je potrebno upoštevati tudi s plačilnimi listami dokazane plače za sporno obdobje, kljub temu da dajalec podatkov, tožnikov delodajalec, teh podatkov ni posredoval matični evidenci, saj delodajalec v času odmere pokojnine tudi ni več obstajal.
Pritožnica s smiselnimi trditvami, da sodba na podlagi odpovedi ni zakonita, ker sodišče prve stopnje ni preložilo prvega naroka za glavno obravnavo v skladu z določbo 115. člena ZPP, uveljavlja pritožbeni razlog relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki pa v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi predmetni spor, ni dovoljen pritožbeni razlog (1. odstavek 458. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 495. člena ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica pri opravljanju dela receptorke ni nosila predpisane službene obleke, s čimer je grobo kršila osnovne delovne obveznosti. Opisana kršitev predstavlja resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
ZDSP člen 65, 67. ZPP člen 87, 87/3, 95, 95/2, 185, 187. OZ člen 131, 179.
otroški dodatek – aktivna legitimacija – nepremoženjska škoda
Ker je pravica do otroškega dodatka pravica enega od staršev za otroka, je aktivno legitimiran za tožbo v socialnem sporu tisti od staršev, ki je pravico uveljavljal, ne pa otrok, za katerega je pravico uveljavljal. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek mladoletnega tožnika (otroka) zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije.
odškodninska odgovornost zavoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravno priznana škoda – nepravilna odločitev
Zavod kot pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretjemu pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, pri čemer morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti obstajati njene pravne sestavine: škoda, protipravno ravnanje povzročitelja, vzročna zveza med ravnanjem in povzročeno škodo ter subjektivna oz. objektivna odgovornost povzročitelja. Za odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo vtožuje tožnik, je poleg tega bistveno tudi, da mora iti za pravno priznano škodo, za kar ne gre v tem primeru, ko je zaradi nepravilne odločitve organov tožene stranke (ki je bila v postopku s pravnimi sredstvi odpravljena), tožnik utrpel strah, telesne in psihične bolečine.
Ponudba iz 1. odst. 20. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) je enostranski pravni posel, ki ponudnika veže ves čas teka roka iz 4. odst. 20. čl. ZKZ, tožnik pa je v tem roku ponudbo sprejel. Res je toženka sklenila kupoprodajno pogodbo z drugim kupcem, ki je ponudbo tudi sprejel, vendar sama priznava, da pravni posel med njo in V. ne velja, ker ni bil odobren pri Upravni enoti P. Toženka iz razlogov, ki jih navaja, ni prosta, ponudba jo še vedno veže, nepremičnine mora prodati tožniku, ki je tudi sprejel ponudbo.
invalid III. kategorije - pretežnost zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic
Tožnik je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, zavarovan je bil za ožji obseg pravic. Kot tak zavarovanec ne bi pridobil pravic na podlagi invalidnosti le, če bi bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic.
preživnina za mladoletne otroke - spremenjene okoliščine - potrebe otrok - zmožnosti staršev
Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da lahko imajo otroci pravico, če jim to kateri od staršev ali pa oba dovolita, izbirati znamke artiklov, ki jih želijo, vendar prav gotovo v okviru zmožnosti svojih staršev, saj jim v nasprotnem primeru starši teh artiklov ne morejo zagotoviti. Starši se tudi niso dolžni zadolževati, zato, da bi ugodili takim željam svojih otrok, če lahko njihove potrebe zagotovijo z artikli drugih cenejših znamk. Tako ravnanje staršev ob pravilni vzgoji ne more iti na škodo psihičnemu razvoju otrok. Če pa se je posamezen starš pripravljen zadolževati za take primere, to ne more iti na breme drugega starša.
ZTLR člen 21, 29, 33, 21, 29, 33. SPZ člen 43, 44, 49, 43, 44, 49.
ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - družbena lastnina
Ob takem stanju zadeve (da je prodajalec G.B. na zemljišču po nacionalizaciji v letu 1960 imel le pravico brezplačnega uživanja, da te pravice leta 1968 na tožnico oz. njenega pravnega prednika ni mogel prenesti, ker takega prenosa ni dovoljeval Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja, ki je veljal od 15.2.1968 dalje in da je tudi prodajalcu samemu leta 1976 ugasnila pravica uživanja na parc. št. 350/3 na podlagi ustrezne odločbe Skupščine Občine P.) in dodatno ob prej ugotovljeni nedobrovernosti kupcev, o morebitnem močnejšem pravnem naslovu tožnice na spornem zemljišču, kljub temu, da ga je imela ves čas posesti, ni mogoče govoriti.