odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta
Pri presoji elementov odškodninske odgovornost delavca ni bistveno, ali se je delavec okoristil, ampak je bistveno, ali je zaradi njegovega protipravnega ravnanja delodajalcu nastala škoda.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po ZFPPod – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – rok za uveljavljanje zahtevkov zoper družbenike
Ker je bil v tem primeru postopek za uveljavitev terjatve do gospodarske družbe že začet in ker gre za primer izbrisa gospodarske družbe, ki je bil opravljen pred uveljavitvijo ZFPPod-B, bi smel upnik tudi po mnenju pritožbenega sodišča predlagati nadaljevanje postopka takoj po objavi odločbe US RS, torej že 3.7.2007.
Tožnik od tožene stranke zahteva, naj mu nadomesti korist, ki jo ima od uporabe njegovega solastninskega deleža na nepremičnini. Vendar pa zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, samo po sebi še ne zadošča za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. Katera so tista pravotvorna dejstva, ki tožnika do njegovega zahtevka v obravnavanem primeru opravičujejo, iz sodbe ni mogoče ugotoviti.
veljavnost oporoke - preklic oporoke - predmet dokazovanja v pravdnem postopku
Veljavnost oporoke v obravnavani zadevi je bila pogojevana prav z veljavnostjo njenega preklica in to je bila tudi tožbena podlaga tožničinega zahtevka. Sodišče bi se zato s tem vprašanjem, ki je bilo v zadevi ključno, moralo ukvarjati.
ZGD člen 101, 134, 394, 394/1, 394/2, 101, 134, 394, 394/1, 394/2. ZIZ člen 24, 24. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5. ZGD-1 člen 100, 133, 425, 425/1, 425/2, 425/2, 100, 133, 425, 425/1.
izbris družbe z neomejeno odgovornostjo iz sodnega registra - ustavitev izvršbe - potek enoletnega roka od objave izbrisa - zastaranje terjatev do družbenikov
Pravne posledice izbrisa, določene v četrtem in petem odstavku 27. člena ZFPPod, ne veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo. Ob zakonsko določeni osebni odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo ni mogoče uporabiti določb o pravni fikciji izjave o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe, opredeljeni v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod, posledično temu pa tudi ni mogoče uporabiti določbe petega odstavka istega člena, ki napotuje na smiselno uporabo določbe drugega in tretjega odstavka 394. člena ZGD.
ZPIZ-1 člen 116, 116/1, 118, 118/1, 277, 277/1. ZSDP člen 70.
družinska pokojnina – šolanje – dolžina študija – podaljšanje pravice – pravna praznina – zakonske zamudne obresti
Ker tožnik študija, ki traja sedem let, kljub rednemu izpolnjevanju študijskih obveznosti ne bi mogel končati do 26. leta starosti, ima pravico do družinske pokojnine tudi po dopolnitvi 26. leta starosti za čas rednega šolanja oziroma do takrat, ko se sedemletni študij redno zaključi.
V 6. tč. odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-117/07-19 je Ustavno sodišče odločilo, da se sodni in upravni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo Zakona o spremembah zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod-B), nadaljujejo in končajo po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02).
Pravica ZZZS zahtevati povrnitev povzročene škode po 86. členu ZZVZZ je originarna pravica ZZZS.
Tožeča stranka je zatrjevala, da je tožena stranka na konkludenten način pripoznala dolg. Pripoznavo dolga je tožeča stranka videla v plačilu 1.896.796,00 SIT dne 28.10.2003. Upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča RS z opr. št. II Ips 971/93, pa zgolj zatrjevanega plačila ob pozivu na specifikacijo preostalega dolga s strani tožene tanke ni mogoče šteti kot pripoznavo dolga.
javni uslužbenec - premestitev - razlog za premestitev
Premestitev po 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU je zakonita, če delodajalec ob izdaji ve, kakšne cilje zasleduje. Če to v sklepu o premestitvi ni navedeno, mora v primeru spora dokazati razloge, ki so privedli predstojnika organa do ocene, da je s premestitvijo delavca mogoče doseči učinkovitejše in smotrnejše delo organa. Ker v obravnavanem sporu tožena stranka tega ni dokazala, je sklep o premestitvi tožnice nezakonit.
Ker v izreku dejanja opisana trditev ni v tem, ali zasebna tožilka laže, da sploh ni bila spolno zlorabljena, ampak trditev o vsebini govoric, po katerih naj bi se zasebna tožilka zaljubila v učitelja in si je vse skupaj izmislila, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v opisanem dejanju niso podani znaki kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 171. člena KZ, in zaradi obdolženkine izostale trditve niti znaki kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 169. člena KZ.
Sodišče v sporu v zvezi z zakonitostjo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi presoja le zakonitost podane odpovedi in ne more samo kvalificirati očitanega ravnanja kot ravnanje z znaki določenega kaznivega dejanja oziroma ne more spremeniti pravne kvalifikacije kaznivega dejanja. Tožena stranka, ki je podala odpoved, bi morala v odpovedi izrecno navesti znake konkretnega kaznivega dejanja, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZPP člen 240, 249, 249/1, 252, 253. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 47, 47/1, 47/2.
izvedenec - nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Ker Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ne določa postavke za dopolnitev izvedenskega mnenja in ker ne gre prezreti, da je sodni izvedenec zavrnil izdelavo izračuna, ki ga je in kot ga je predlagala tožeča stranka, se izkaže kot utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je po 1. odstavku 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih izvedencu priznalo nagrado za (manj zahtevno) izvedensko mnenje.
V stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik, gre vse premoženje, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov iz III. odstavka 104 člena ZPPSL. Premoženje, ki nastane kasneje po začetku stečajnega postopka, pa ne gre v stečajno maso, zato je za terjatve, ki nastanejo kasneje, upnik upravičen vložiti izvršilni predlog.
ZST člen 6, 6/1, 6/3, 6, 6/1, 6/3. ZPP člen 105a, 105a. Sodni red člen 135, 135/1, 135, 135/1.
sodne takse - elektronsko plačilo sodne takse - originalno potrdilo o plačilu sodne takse
V primeru elektronskega načina plačila sodne takse stranki ni treba predložiti originalnega potrdila, temveč plačilo takse ugotovi in potrdi uradna oseba pristojnega sodišča.
ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. OZ člen 101, 101.
prevzem terjatve - gradbena dela - provizija - novo dejstvo - pobotni ugovor
Splošni obligacijski predpisi za kršitev pogodbe take sankcije, kot jo uveljavlja v obravnavanem primeru tožena stranka ne predpisujejo, sama pa niti ni trdila, da bi bila ta dogovorjena med njo in odstopnikom terjatve, njeni ugovori, četudi bi držalo, da je odstopnik terjatve kršil njun dogovor z izvajanjem del, ne bi mogli biti relevantni za odločitev.
Odškodninska odgovornost uprave po ZFPPod je odškodninska odgovornost za opustitev ukrepov oziroma kršitev prepovedi po tem, ko prezadolženost, kapitalska neustreznost oziroma nelikvidnost družbe že nastopi.
V primeru, ko sodišče vlogo šteje za umaknjeno ali jo zavrže, ker taksa ni bila plačana, je glede na določilo 3. odst. 32.a čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) stranka dolžna za vlogo plačati le četrtino takse. V tem primeru se kazenska taksa ne plača.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - ponavljanje kršitve - opozorilo pred odpovedjo - rok za podajo odpovedi
V primeru, ko gre za trajajočo ali ponavljajočo se kršitev, delodajalec lahko po tem, ko delavca pisno opozori na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi, pa ta z isto kršitvijo nadaljuje, pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonito odpove. V tem primeru ne gre za kršitev načela ne bis in idem. Tožena stranka je tožnico opozorila na izpolnjevanje obveznosti, ker do dne, ko je bilo opozorilo dano, ni opravičila izostanka z dela, redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pa je podala, ker ga ni opravičila niti po izdaji opozorila vse do podaje odpovedi.
Tožena stranka se je utemeljeno odločila počakati na dokaz - konkretno na odločitev o tožničini pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika - saj je dvomila v obstoj razloga za redno odpoved pogodbe iz krivdnega razloga. To pomeni, da je domnevala, da razlog obstoji, ni pa bila o njem prepričana. V obstoj odpovednega razloga se je prepričala s prejemom odločbe zdravstvene komisije ZZZS; odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je podala pravočasno - v roku 30 dni od prejema navedene odločbe.
socialni spor – upravni postopek – procesna predpostavka
Ker je tožnica vložila tožbo neposredno na sodišče in ni najprej uveljavljala pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri toženi stranki, je treba tožbo zavreči. Sodno varstvo bi bilo možno šele po zaključenem upravnem postopku.
pooblaščenci po zaposlitvi - geodetske storitve - gradbena dela
V pravdnem postopku velja načelna obveznost sodišča, da izvede pravočasno predlagane dokaze. Temu se lahko izogne le, če obstajajo upravičeni razlogi za njihovo zavrnitev.