Načelo materialne resnice je urejeno v 17. členu ZKP, smisel te določbe je, da morajo biti dejstva, ki so pravno pomembna, torej bistvena za izdajo sodbe ali druge odločbe v konkretni zadevi v postopku, ugotovljena po resnici in popolnoma. Tudi druga določila v ZKP (2. odstavek 369. člena, 232., 330, 288., 289., 329. člena, 1. odstavek 351. člena, 1. odstavek 289. člena, 4. odstavek 329. člena, 1. odstavek 343. člena, 4. odstavek 639. člena tudi drugi) so namenjena uresničevanju načela iskanja materialne resnice. ZKP pa pozna tudi odstopanja od načela iskanja materialne resnice (2. odstavek 18. člena, 83. člen, 154. člen, 235. člen, 236. člen, 237. člen, 354. člen. 385. člen). V konceptu mešanega kazenskega postopka (kontradiktorni, akuzatorni), kot je sprejet v veljavnem ZKP, je določeno, da je dokazno breme (onus probandi) na tožilcu, subsidiarno pa je tudi sodišče v skladu z instrukcijsko maksimo in načelom iskanja resnice zavezano ugotavljati vsa dejstva, ki obdolženca obremenjujejo ali razbremenjujejo. Takšno subsidiarnost pa je potrebno razumeti tako, da sodišče ne sme prevzemati vloge, ki je dana tožilcu kot državnemu organu pregona in ki je zavezan k temu, da svoje trditve podpre z dokazi oziroma dokaznimi predlogi, ki jih ocenjuje sodišče (16. člen ZKP). V kolikor bi namreč sodišče samo v celoti zbiralo dokaze za trditve tožilca, navedene v obtožnem aktu, bi prevzelo vlogo, ki sodišču ne gre, in ne bi bilo mogoče več govoriti o nepristranskosti sodišča, s tem pa o poštenem sojenju, kar sta temeljna postulata kazenskega prava. Nepristranskost sodišča je bistvena prvina države (2. člen URS). Nepristranskost pa se lahko doseže s tem, da se sodišče kljub inkvizitornemu načelu ne postavi v vlogo, da samo išče in izvaja ključne dokaze za trditve tožilstva. Kolikor se postavi v to vlogo, krši načelo enakosti orožij v sporu med obdolženim posameznikom in državo, ki jo predstavlja tožilstvo (29. člen URS); ker v konkretnem primeru tožilstvo ni predlagalo ključnih dokazov, ki bi lahko dokazali njegove trditve, jih iz že navedenih razlogov ni bilo dolžno izvesti sodišče, saj bi s tem sledilo tezi tožilstva brez dokazov za njegove trditve. Takšno postopanje bi izključilo objektivnost (nepristranskost) sodišča.
Pravica ZZZS zahtevati povrnitev povzročene škode po 86. členu ZZVZZ je originarna pravica ZZZS.
Tožeča stranka je zatrjevala, da je tožena stranka na konkludenten način pripoznala dolg. Pripoznavo dolga je tožeča stranka videla v plačilu 1.896.796,00 SIT dne 28.10.2003. Upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča RS z opr. št. II Ips 971/93, pa zgolj zatrjevanega plačila ob pozivu na specifikacijo preostalega dolga s strani tožene tanke ni mogoče šteti kot pripoznavo dolga.
ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. OZ člen 101, 101.
prevzem terjatve - gradbena dela - provizija - novo dejstvo - pobotni ugovor
Splošni obligacijski predpisi za kršitev pogodbe take sankcije, kot jo uveljavlja v obravnavanem primeru tožena stranka ne predpisujejo, sama pa niti ni trdila, da bi bila ta dogovorjena med njo in odstopnikom terjatve, njeni ugovori, četudi bi držalo, da je odstopnik terjatve kršil njun dogovor z izvajanjem del, ne bi mogli biti relevantni za odločitev.
Odškodninska odgovornost uprave po ZFPPod je odškodninska odgovornost za opustitev ukrepov oziroma kršitev prepovedi po tem, ko prezadolženost, kapitalska neustreznost oziroma nelikvidnost družbe že nastopi.
Pogodba zgolj fiktiven pravni posel, ki po določilu prvega odstavka 66. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR nima učinka med pogodbenimi strankami. Ker pa vendarle prikriva drug pravni posel, to je sklenitev prodajne pogodbe z vsebino pisnega dogovora. Zaradi izpolnjenih pogojev za njegovo pravno veljavo (drugi odstavek 66. člena ZOR) velja ta drugi pravni posel.
motorno vozilo - odgovornost na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti
Do škodnega dogodka prišlo na gozdni cesti, ki je del gozda in javnega značaja in predstavlja po Zakonu o cestah nekategorizirano cesto; ker pa je škoda nastala v zvezi z uporabo delujočega traktorja, ki je po razlagi 32. točke 19. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, motorno vozilo, ki je bilo tudi registrirano in je imelo prometno dovoljenje, je podana odgovornost tožene stranke na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c, 40c/1. ZPP člen 112, 112/2, 112/7, 112, 112/2, 112/7.
krajevna pristojnost - vložitev predloga za izvršbo - rok
Predlog za izvršbo je bil vložen zaradi izterjave denarne terjatve na podlagi verodostojne listine, noben zakon pa ne predpisuje roka za vložitev takšnega predloga, prav tako tudi ne gre za vprašanje roka zastaranja terjatve. Predlog za izvršbo je bil torej vložen, ko je bil izročen pristojnemu sodišču, to je 3. 1. 2008, takrat pa je že veljala izključna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ali obstajajo konkretne okoliščine, ki so v konkretnem primeru nasprotne udeleženke tako pomembne, da vplivajo na morebitno poslabšanje pogojev bivanja v ponujenem stanovanju v primerjavi s sedanjim stanovanjem.
predlog za izvršbo - zakonske zamudne obresti - določna opredelitev
Ker upnik po pozivu sodišča prve stopnje ni določno izkazal, da je upravičen tudi do izterjave zakonskih zamudnih obresti od posameznih računov, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izvršbo v tem delu pravilno zavrnilo.
Če imajo dediči, ki niso člani agrarne skupnosti, pravico zahtevati izplačilo nujnega deleža v gotovini, ko eden od dedičev, ki pa je član agrarne skupnosti, premoženjske pravice deduje v naravi, ne more biti položaj nujnih dedičev slabši, ko ni med njimi dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje takšnega premoženja v naravi.
Določbe ZPP se v nepravdnem postopku uporabljajo le subsidiarno, in sicer kadar ZNP, kot lex specialis, nima posebnih določb. Če je postopek izveden v izključnem interesu predlagatelja, ki bo na podlagi tako določenih solastninskih deležev lahko predlagal izvršbo tudi na to nepremičnino, česar prej zaradi nedoločenosti deležev ni mogel storiti, je potrebno uporabiti III. odst. 35. čl. ZNP. Uporaba ZPP kot splošnega predpisa v takšnih situacijah ni utemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057154
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 60. OZ člen 193. ZPP člen 13, 185.
razširitev tožbe - izročitev nepremičnin v soposest - ugotovitev obsega skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - predhodno vprašanje - navidezni pravni posel - tek zakonskih zamudnih obresti
Skupno premoženje zakoncev je sestavljeno tako iz stvarnih pravic kot tudi iz obligacijskih pravic. Tožnica je zahtevala, naj se ugotovi, da tudi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine spada v skupno premoženje, na katerem uveljavlja 75% delež. Ta zahtevek tožnica uveljavlja le zoper bivšega zakonca zaradi ureditve medsebojnih premoženjskih razmerij, odločitev, ali terjatev spada v skupno premoženje, pa je odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ali je predpogodba navidezna in s tem nična ali ne. O tem vprašanju pa je kot o predhodnem vprašanju mogoče odločiti tudi le ob udeležbi sedanjih pravdnih strank, vendar bo imela takšna odločitev pravne učinke le v pravdi, v kateri bo sprejeta. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen, ker s tožbo ni zajet tudi sopogodbenik domnevno navideznega pravnega posla, je zato napačna.
Ob ugotovitvi, da je tožnica denarna sredstva, ki spadajo v skupno premoženje, samovoljno dvignila iz bančnega računa, obveznost tožnice za izročitev polovice denarnih sredstev tožencu obsega tudi zakonske zamudne obresti od dneva, ko je tožnica ta denar dvignila iz bančnega računa.
Mobbing pomeni pojem, ki se uporablja za neočitno izvajanje nasilja nad šibkejšimi. Najpogosteje do mobbinga pride v službi, kot v konkretnem primeru, ko je šlo za izvajanje nasilja v obliki spolnega nadlegovanja, za zahtevanje seksualnih uslug s strani nadrejenega in za premestitev na neprimerno delovno mesto, kar je zaradi strahu pred izgubo službe vplivalo na povečano odsotnost z dela tožeče stranke. Ker je tožeča stranka zaradi navedenega utrpela škodo (kar se je ugotovilo z izvedbo dokazov z zaslišanjem osebnega zdravnika oziroma zdravnika psihiatra), je upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 105, 108, 108/4, 105, 108, 108/4.
razveljavitev sklepa o izvršbi - dolžnikov naslov
Ker upnik ni sporočil sodišču dolžnikovega pravega naslova niti ni predlagal, naj le-tega pridobi sodišče, ga sodišče ni dolžno samo iskati. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo izvršilni predlog.
Tožeča stranka je ves čas postopka navajala, da se nihče od pristojnih delavcev tožeče stranke ne spominja, da bi tožeča stranka kdaj prejela pošto z navedeno lokacijsko informacijo ter da tožeča stranka nima nikjer zabeleženo, da bi prejela zadevno lokacijsko informacijo. Navedeno odločilno dejstvo naj bi izhajalo predvsem iz delovodnika prejete pošte pri tožeči stranki. Tožeča stranka ima namreč skrbno organizirano dokumentarno poslovanje in skrbno beleži vsako pošto ter dokument, ki pride ali odide iz poslovnih prostorov. Kljub temu da je za ugotovitev tega dejstva tožeča stranka sama v izvedbo predlagala dokaz z vpogledom v delovodnik prejete pošte, kopije delovodnika prejete pošte sodišču ni predložila.
Stečajni postopek zoper samostojnega podjetnika, nima vpliva na njegove osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilec je kot samostojni podjetnik.
Ker dolžnik kot fizična oseba po zaključenem stečajnem postopku ne preneha, njegove osebne terjatve še naprej obstajajo in jih je mogoče uveljavljati še po zaključku stečaja.
Res je, kot pritožnik izpostavlja, da je z zahtevo po neposrednem zaslišanju priče zagovornik uveljavljal svojo zakonito pravico, da se priče zaslišujejo na glavni obravnavi in da je to storil pri zagotavljanju obrambe obdolženca, vendar je potrebno upoštevati, da morajo vsi udeleženci v postopku, torej tudi zagovornik obdolženca, svoje pravice uveljavljati tako, da jih ne zlorabljajo. Slednje namreč izhaja že iz določbe 15. člena ZKP, po kateri si mora sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. Res sicer je, da načeli neposrednosti in ustnosti terjata neposredno izvedbo dokazov na glavni obravnavi, kot pritožba opozarja, vendar zakon dovoljuje tudi odstop od obeh načel, ki je v primeru zaslišanja prič ali izvedencev določen v 2. odst. 340. člena ZKP, ko se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče ali izvedenca, v soglasju s strankami, le prebere. Ker se je zagovornik na glavni obravnavi 12.11.2007 strinjal z branjem zapisnika o zaslišanju priče M. in kot rečeno zanj ni imel nobenih vprašanj, bi enako lahko storil že na obravnavi 10.7.2007 in le-te ne bi bilo potrebno preložiti temveč bi se glavna obravnava zaključila.
ZOR člen 277, 277. ZIZ člen 17, 17. OZ člen 1060, 1060.
izvršilni naslov - vezanost na izvršilni naslov - vezanost na obstoj in višino terjatve - zakonske zamudne obresti - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 je s svojo uveljavitvijo dne 18. 3. 2006 postala del zakonodaje in s tem materialno pravno zavezujoča. Izvršilni naslov je bil izdan po začetku veljave navedene ustavne odločbe, zato jo je bilo kot del materialnopravne podlage dolžno pri odločanju upoštevati (že) pravdno sodišče. Slednje pa tega ni storilo in zakonskih zamudnih obresti ni omejilo. Takšna odločitev, pa čeprav nezakonita, je postala pravnomočna in izvršljiva po preteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe zoper sodbo pravdnega sodišča. Ker je v izvršilnem postopku sodišče vezano na izvršilni naslov, kot se ta glasi (načelo stroge formalne legalitete), ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega ter vanj posegati, kar pomeni, da obresti tečejo brez omejitve.
odškodninska odgovornost - lastnik konja - jahanje
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je šlo za normalen riziko pri jahanju, - jahanje na terenu, in ni razčistilo, ali je prišlo do dogodka pri rekreativnem jahanju, ali v šoli jahanja, ali je imel tožnik dovolj izkušenj, saj jahanje samo po sebi ni nevaren šport.
ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3. OZ člen 280, 280/1, 280/2, 280, 280/1, 280/2.
preživnina - prehod terjatev - subrogacija - obvestilo o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka - prenehanje obveznosti - izpolnitev - upravičenec za sprejem izpolnitve
Dolžnik je od dneva, ko je izvedel, da je otrokova preživninska terjatev prešla na Sklad kot sedanjega upnika, dalje svojo obveznost dolžan izpolniti le Skladu in le takšna izpolnitev je veljavna. Izjemoma je veljavna tudi izpolnitev, opravljena tretjemu (npr. preživninskim zavezancem), a le pod pogojem, da jo je upnik pozneje odobril ali izkoristil.