Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je procesnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je obravnavana kreditna pogodba nična?
V postopku o predlogu za predčasen odpust iz varovanega oddelka SVZ je revizija dovoljena. Vendar predlog v obravnavani zadevi ni utemeljen.
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
Določba prvega odstavka 10. člena ZIZ revizijo v izvršilnem postopku dovoljuje le zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Sklep sodišča druge stopnje, ki ga dolžnik izpodbija, ni tak sklep.
Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, na katero se opira predlog pristojnega sodišča (da kot nasprotna udeleženka nastopa oseba, ki je kot vodja vpisnika zaposlena na oddelku, na katerem se bo obravnaval vloženi predlog in vodil nepravdni postopek), je po presoji Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. in 7. člena ZPP ter določbe 347., 351., 354., 355. in 358. člena ZPP, ko je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi bila prva toženka predhodno seznanjena s spremembo sodne prakse, ki je nastala po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča, in imela možnost dopolniti svoje navedbe in dokazne predloge, oziroma ali bi moralo bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v okoliščinah konkretnega primera drugostopenjska sodba glede vprašanja protispisnosti prvostopenjske sodbe dosega standard obrazloženosti sodne odločbe druge stopnje oziroma ali je pritožbeno sodišče kršilo tožnikovo pravico do pritožbe, ker se ni konkretno opredelilo do tožnikovih pritožbenih očitkov o protispisnosti prvostopenjske sodbe.
Zgolj nezadovoljstvo zapustnikovega dediča z delom sodišča in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika lahko predlagatelj odpravi s predlogi za njegovo izločitev, odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev pa so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva.