konkurenčna prepoved - konkurenčno ravnanje - izključitev iz zadruge - zadružna pravila - članstvo v zadrugi
Konkurenčna kršitev je vsako ravnanje zadružnika, ki je konkurenčno dejavnosti tožene stranke. Ob tem, da se tožena stranka ukvarja s posredništvom pri prodaji živih živali, je dogovarjanje zadružnika (tožeče stranke) o odkupu živine za tretjo osebo, na terenu, na katerem se z odkupom živine ukvarja tožena stranka, predstavlja konkurenčno ravnanje toženi stranki.
Tožena stranka je v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici očitala, da je neupravičeno sklenila prodajno pogodbo za novo motorno vozilo, prodajno pogodbo ožigosala ter v rubriki podpis kupca pogodbo tudi podpisala. Tožnica ni bila upravičena sama skleniti posla (nakup avtomobila) niti je ni zakoniti zastopnik tožene stranke pooblastil za nakup. Z opisanim ravnanjem je kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, njeno ravnanje pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1, poneverbe po 209. členu KZ-1 in ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/2, 343, 343/2, 346, 346/1.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Sodišče druge stopnje je ob preizkusu upnikove pritožbe ugotovilo, da je pritožba prepozna, saj je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Navedeno je narekovalo zavrženje upnikove prepozne pritožbe.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058619
OZ člen 323, 323/2, 399. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56, 56/1. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – opozicijski razlogi – prenehanje obveznosti – izpolnitev obveznosti – dogovor o izpolnitvi – prenovitev obveznosti – novacija – solidarni dolžnik – nedovoljene pritožbene novote – umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršbe – enovit postopek – učinek ugovora
Sodišče ugovoru ni ugodilo iz razloga, ki bi se nanašal na predmet izvršbe, temveč iz razloga, ki se nanaša na terjatev v izvršbi (opozicijski razlog po 8. točki 55. člena ZIZ), zato se nanaša na postopek kot celovit postopek.
Pri dogovoru strank o načinu izpolnitve obveznosti ne gre za prenovitev obveznosti.
Do poškodbe, v posledici katere tožnik v tem sporu vtožuje odškodnino, je prišlo, ko je tožnik pri privijanju reducirnega ventila z ročnim ključem začutil bolečino v področju desne nadlahti. Privijanje oziroma odvijanje ventila z viličastim ključem ali pa gedorami ni dejavnost, pri kateri bi bila nevarnost nastanka škode velika. Gre za opravilo, ki se opravlja praktično v vsakem gospodinjstvu (ventili pri vodovodni napeljavi, menjava plinske jeklenke ipd.) in iz katerega ne izhaja povečana nevarnost za nastanek škode. Zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo pri delu.
Tožena stranka je poskrbela za varno opravljanje dela na delovnem mestu monter armatur, ki ga je zasedal tožnik. Prav tako je tožena stranka pri razporeditvi tožnika na navedeno delovno mesto upoštevala odločbo ZPIZ o priznani III. kategoriji invalidnosti in pravice, ki jih je tožnik pridobil v zvezi z omejitvami pri delu. Zato ni podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0075595
ZMZPP člen 19, 20. ZUKS člen 19, 20. ZOR člen 400, 1035, 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 29.
pogodba o bančnem depozitu – odgovornost za devizne vloge varčevalcev – zastaranje – pretrganje zastaranja – uporaba slovenskega prava – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ – tek obresti – prepoved anatocizma
Okoliščina, da je bil depozit položen pri podružnici prve toženke v Zagrebu, nima takšnega pomena, da bi ob upoštevanju drugih predhodno izpostavljenih relevantnih dejstev na podlagi 20. člena ZMZPP lahko utemeljila zaključek o tesnejši povezanosti vtoževanega zahtevka s hrvaškim pravom v primerjavi s slovenskim.
Spore med posameznimi varčevalci in drugo toženko iz sklenjenih pogodb o bančnem denarnem depozitu je treba reševati ob upoštevanju splošnih pravil obligacijskega prava, in sicer določbe ZOR o bančnem denarnem depozitu ter splošnih pravil o odgovornosti družbe za obveznosti iz pravnih poslov, ki jih je sklenila njena podružnica.
Ker je imelo pripisovanje obresti enak učinek kot njihovo plačilo, se je s takšnim ravnanjem prve toženke zastaranje pretrgalo.
delitev stvari v solastnini - vrednost nepremičnin - dokazna ocena - cenitev - vrednotenje nepremičnin – izvedensko mnenje
Če se ugotovitve izvedencev glede bistvenih vprašanj razlikujejo, je treba nasprotja odpraviti oziroma razčistiti po postopku, kot ga določa 254. člen ZPP. Če sodišče cenitev enega od izvedencev oceni kot pravilno in prepričljivo, pa mora razloge za svojo oceno v obrazložitvi odločbe pojasniti.
ZIZ člen 17, 53, 53/2, 55, 55/2, 71. ZOR člen 379, 388, 392.
litispendenca - zastaranje obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - zastaralni rok pri pretrganju - judikatna terjatev - predlog za odlog izvršbe - izvršilni stroški - izvršitelj
Litispendenca, na katero je sodišče sicer dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, je podana le tedaj, ko med istima strankama glede iste terjatve že teče izvršilni postopek z istim izvršilnim sredstvom (189. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Samo dejstvo, da upnik na podlagi dveh izvršilnih naslovov ločeno zahteva poplačilo iste terjatve tako od dolžnika kot od zastaviteljice, ni ovira za vodenje predmetne izvršbe.
Pravnomočno je odločeno le o glavnici ter obrestih, ki so zapadle do trenutka odločanja v času sojenja, to je do izdaje prvostopenjske sodbe. Le ta znesek obresti je torej judikatna terjatev.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179. ZVZD člen 15, 24.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval pri delu pri toženi stranki, ko so imeli tehnološke težave na stroju mikser 3, saj se zmesi niso pravilno obdelale in so padale v jašek. Ta tehnološka napaka je bila nenadna in na tleh je bila velika količina gumene zmesi, ki jo je bilo potrebno odstraniti. Običajen postopek je bil tak, da so gumeno zmes nalagali na krpe in jo tako odstranjevali. Tožnik je hotel sodelavcu prinesti krpe. Ker je bilo na tleh veliko zmesi, je moral preko nje. To je storil tako, da se je držal komandne omarice za ekstruder, vendar mu je pri zadnjem koraku spodrsnilo in je padel na tla ter si poškodoval roko. Tožena stranka delavcem ni dala navodil, kako ukrepati in ravnati v primeru takšnega tehnološkega zastoja. Opisan načini dela pri toženi stranki je bil, kljub temu da ta zatrjuje, da ni pravilen, stalna praksa. Tožena stranka bi morala pripraviti navodila za tak izreden primer, saj ni dovolj le navodilo, da se po gumeni zmesi ne hodi, glede na to, da je je bilo toliko, da je ni bilo mogoče sproti odstranjevati. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
OZ člen 365. ZIZ člen 9, 9/8, 11, 178, 178/4. ZPP člen 346, 346/1.
odlog izvršbe na predlog upnika - več upnikov - pristopljene zadeve - soglasje vseh upnikov - pritožba zoper odredbo - pretrganje zastaranja - nepopolna pritožba - nova ugotovitev vrednosti nepremičnine - načelo hitrosti
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno in v sodni praksi že uveljavljeno stališče, da se mora v tej fazi postopka (ko gre za procesna dejanja, ki se nanašajo že neposredno na prodajo nepremičnine) s predlogom za odlog izvršbe upnika iz ene zadeve strinjati vsak posamezen upnik tako iz vodilne kot iz pristopnih zadev, saj bi z ugoditvijo predlogu za odlog izvršbe enega upnika prišlo tudi do odloga prodaje nepremičnine.
Dolžniki dokaznemu pravilu iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ za ponovno ugotavljanje vrednosti nepremičnine niso zadostili. Dolžniki bi morali v navedenem roku najkasneje osem dni pred prodajnim narokom ne le predložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine, temveč z njim tudi verjetno izkazati precejšnjo spremembo vrednosti nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje.
Rok za vložitev predloga, s katerim stranka poskusi na posebej predpisan način omajati že pravnomočno ugotovljeno vrednost nepremičnine, ki je predmet izvršbe, in doseči njeno spremembo oz. ponovno (drugačno) ugotovitev te vrednosti, je po presoji sodišča druge stopnje v skladu z načelom hitrosti izvršilnega postopka (11. člen ZIZ) prekluziven.
Kljub temu, da je bil voznik osebnega avtomobila dolžan pričakovati, da vsi udeleženci cestnega prometa ne ravnajo skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa, neupoštevanja temeljnega pravila o vožnji po desni strani ceste ni mogel pričakovati. Kolesarjeva kršitev cestnoprometnih predpisov je zato ekskulpacijski razlog, zaradi katerega je voznik osebnega avtomobila prost odgovornosti.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust
Ker je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju sedem mesecev, je na podlagi 161. člena ZDR pridobil pravico do letnega dopusta in s tem na podlagi 1. odstavka 131. člena istega zakona tudi pravico do regresa za letni dopust v višini minimalne plače in ne le do sorazmernega dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065176
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8, 236a, 286b.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem – dokazovanje – pisna izjava priče – pravočasno grajanje procesnih kršitev – relativna bistvena kršitev določb postopka – opredelitev kršitve postopka
Fizična dela tožnika (odstranjevanje posameznih sestavin oziroma vgrajenih delov v stanovanju zaradi njegove adaptacije) že po svoji naravi sama po sebi ne morejo voditi do nastanka nove stvari oziroma dela skupnega premoženja.
Poskus unovčitve bančne garancije upnika, ob trditvah upnika, da je dolžnik že unovčil garancijo glavnega izvajalca za napake na gradbenih delih, vendar garancijskega zneska ni porabil za odpravo napak, napake na delih, ki jih je opravljal upnik (finalni premazi tlakov) pa so nastale zaradi zamakanja (napaka na gradbenih delih) in so vezane na odpravo napak na gradbenih delih, lahko nasprotuje načelu vestnosti in poštenja dolžnika in predstavlja zlorabo bančne garancije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši - nosečnost
Tožnica je kot noseča delavka v času podaje sporne izredne odpovedi uživala posebno varstvo pred odpovedjo v smislu določb 115. člena ZDR-1, po katerem v času nosečnosti delavki ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca, razen če v primeru razlogov za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca predhodno soglasje poda inšpektor za delo. Za zakonitost odpovedi je torej potrebno predhodno soglasje inšpektorja za delo, kar pomeni, da mora biti pridobljeno pred podajo izredne odpovedi in ne zadostuje, da delodajalec poda le predlog za izdajo soglasja. Ker v obravnavani zadevi tožena stranka pred podajo izredne odpovedi ni pridobila predhodnega soglasja inšpektorja, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 8 alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, že iz tega razloga nezakonita.
OZ člen 13, 335, 347, 349. ZDru člen 1, 3, 25. ZGD-1 člen 3, 3/2. ZPP člen 212.
društvo - pridobitna dejavnost društva - temeljni akt društva - gospodarska pogodba - gospodarski subjekt - zastaranje
Ker morajo biti pridobitne dejavnosti društva opredeljene v njegovem temeljnem aktu, bi bila formalna presoja dejavnosti oglaševanja (njena pridobitna ali nepridobitna narava) mogoča na podlagi temeljnega akta tožeče stranke (zveze društev). Ker pa so ta pravila relevantna zgolj za razmerje med strankama, se morata stranki (enako kot pri pogodbenem pravu) na ta pravila sklicevati. Ker se nobena od strank na v temeljem aktu opredeljene pridobitne dejavnosti ni sklicevala, sodišče temeljnega akta tožeče stranke ni bilo dolžno uporabiti.
Izpodbojni zahtevek je postavljen pravilno, če tožeča stranka zahteva ugotovitev, da je določeno pravno dejanje v razmerju do nje brez pravnega učinka ter da ji je tožena stranka dolžna dovoliti izvršbo na določeno nepremičnino.
Dejstvo, da je sodišče izdalo začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, čeprav je tožnik zahteval zavarovanje denarne terjatve, ne pomeni odločitve mimo trditvene podlage.
URS člen 23. ZIZ člen 15, 46, 46/3, 147, 147/1. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/1, 156, 165, 165/1.
odgovornost dolžnikovega dolžnika za opuščeno odtegnitev zapadlih obveznosti - zloraba procesnih pravic in sodnega varstva
Pravilno je upnikovo stališče, da za odgovornost po prvem odstavku 147. člena ZIZ ni bistveno, ali je dolžnikov dolžnik opustil izplačilo namerno. Ko je dolžnikov dolžnik s strani sodišča prejel obvestilo, da je bil predlogu priložen izvršilni naslov, se od njega zahteva, da se ravna po zakonskem določilu tretjega odstavka 46. člena ZIZ in izplača vse zapadle obveznosti, za katere je bila dovoljena izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.
Upnik napada sklep le zaradi 0,45 EUR(1), kar je zanemarljiv znesek glede na celotno izterjevano obveznost, s čimer zlorablja sodno varstvo. Vložitev pritožbe je usmerjena le v povzročanje stroškov postopka, ki so hkrati tudi v izdatnem nesorazmerju z vrednostjo predmeta pritožbe.
Pravico do sodnega varstva zlorablja tisti, ki jo uporablja, ne da bi imel od tega kakšno otipljivo korist.
Zakon loči pristojnost odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe glede na fazo konkretnega postopka, in sicer je odločilnega pomena za razmejitev pravnomočnost sklepa o ugovoru. Po izdaji sodbe (s katero se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi ali se razveljavi), vse dokler ta ne postane izvršljiva po 1. odstavku 256. člena ZIZ, je pristojno za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje, to je izvršilno sodišče.