OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0075602
OZ člen 357, 357/1.
zavarovalna pogodba – zastaranje – nastanek terjatve
Nastop zavarovalnega primera pojmovno ni enak nastanku terjatve. Ta nastane takrat, ko so znani potrebni podatki, na podlagi katerih se lahko postavi zahtevek. Pri pridobivanju podatkov mora stranka ravnati z vso skrbnostjo. Zahteva se vednost o škodi, in sicer morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode, ni pa potrebno, da je višina škode točno določena.
pridobitev lastninske pravice na premičninah - razpolagalno neposobna oseba - nakup premičnine od osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje takšne stvari v promet - dobrovernost
Zaključek, da je tožnica pridobila lastninsko pravico na ukradenem avtodomu, na podlagi 64. člena SPZ, ni utemeljen že iz razloga, ker ni izpolnjen pogoj nakupa predmetnega avtodoma od osebe, ki v okviru svoje registrirane dejavnosti daje takšne stvari v promet.
konkurenčna prepoved - konkurenčno ravnanje - izključitev iz zadruge - zadružna pravila - članstvo v zadrugi
Konkurenčna kršitev je vsako ravnanje zadružnika, ki je konkurenčno dejavnosti tožene stranke. Ob tem, da se tožena stranka ukvarja s posredništvom pri prodaji živih živali, je dogovarjanje zadružnika (tožeče stranke) o odkupu živine za tretjo osebo, na terenu, na katerem se z odkupom živine ukvarja tožena stranka, predstavlja konkurenčno ravnanje toženi stranki.
Tožena stranka je v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici očitala, da je neupravičeno sklenila prodajno pogodbo za novo motorno vozilo, prodajno pogodbo ožigosala ter v rubriki podpis kupca pogodbo tudi podpisala. Tožnica ni bila upravičena sama skleniti posla (nakup avtomobila) niti je ni zakoniti zastopnik tožene stranke pooblastil za nakup. Z opisanim ravnanjem je kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, njeno ravnanje pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1, poneverbe po 209. členu KZ-1 in ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/2, 343, 343/2, 346, 346/1.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Sodišče druge stopnje je ob preizkusu upnikove pritožbe ugotovilo, da je pritožba prepozna, saj je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Navedeno je narekovalo zavrženje upnikove prepozne pritožbe.
povrnitev škode – denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – povrnitev bodoče škode – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Odškodnina za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko prisodi le izjemoma, in sicer če so te močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne (neobičajne) okoliščine.
ZPP člen 195, 343, 343/4, 352. ZDR člen 184, 184/1.OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/3, 179. ZVZD-1 člen 5, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sosporništvo - zavarovalnica - delodajalec - navadna sospornika - višina odškodnine - nepremoženjska škoda - delo na višini - objektivna odgovornost - soprispevek
S tem, ko je tožnik zahteval, da mu prva toženka (zavarovalnica, kjer je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost) in druga toženka (tožnikov delodajalec) nerazdelno povrneta nastalo škodo zaradi nezgode pri delu, je na strani toženih strank nastalo pasivno sosporništvo. Zavarovalnica in povzročitelj škode nista enotna, temveč navadna sospornika, ker ne gre za isto dejansko in pravno podlago spora. Zoper vsakega izmed njiju je mogoče izdati drugačno sodbo in vsak izmed njiju vodi svojo pravdo samostojno. Njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). Ker gre za dve ločeni procesni razmerji, ki se skupno obravnavata le po odločitvi tožnika, druga tožena stranka s položaja sospornika ne more posegati v procesno razmerje med tožnikom in prvo toženko. Druga toženka ne more izpodbijati odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka zoper prvo toženko, zato je pritožba druge tožene stranke (zavarovalnice) zoper odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zoper tožnikovega delodajalca (prvo toženko) nedovoljena (4. odstavek 343. člena ZPP) in jo je potrebno skladno s 352. členom ZPP zavreči.
Tožnik je opravljal montažo elementov rastlinjaka s pomočjo lestve na višini 3 metrov. Elementi rastlinjaka so se nepričakovano sprostili, zato je tožnik padel in se poškodoval. Ker je tožnik delo opravljal na višini, je podana objektivna odgovornost druge tožene stranke za vtoževano škodo.
Tožnik je bil na to, da ne sme stati na stekleni konstrukciji, opozorjen šele, ko je ta na njej že stal. Ne glede na to, da je tožnik podobno delo kot monter kovinskih konstrukcij že opravljal, da je opravil izobraževanje iz varstva pri delu in tudi ob upoštevanju dejstva, da je vijak na konstrukciji odvil namesto privil, pa bi druga toženka morala poskrbeti za varno delo svojih delavcev in s tem tudi tožnika, tako da je delež odgovornosti druge toženke za škodo, ki jo je utrpel tožnik, večji. Zato je tožnikov soprispevek mogoče oceniti na 30%.
Za uveljavitev zahtevka za plačilo odškodnine bi moral upnik podati relevantna dejstva, iz katerih bi izhajalo, v čem je dolžnik prekršil in katero pogodbo, kaj predstavlja upnikovo škodo, ki je zaradi tega dolžniku nastala in vzročno zvezo, ter še morebiten postopek, ki ga je upnik sprožil za uveljavitev terjatve. Z računom odškodninska terjatev ni dokazana.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063775
ZZVZZ člen 86, 87. OZ člen 171, 171/1.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – delovna nesreča – pravila varstva pri delu – malomarnost – sodelavec oškodovanca
V primeru, ko delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, mora sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti je namreč tožnikov zahtevek po 86. členu ZZVZZ omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.
poprava zneska izvršilnih stroškov – popravni sklep – očitno napačni zapis stroškov postopka – napaka pri odmeri stroškov – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Tudi pri očitno napačnem zapisu stroškov postopka je mogoče izdati popravni sklep, vendar mora biti iz obrazložitve jasno razvidno, da pri tem ni šlo za napako pri odmeri stroškov (in torej za ponovno odločanje o stroških).
ugovorni razlogi - slabo premoženjsko stanje - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni navajal nobenih upoštevnih ugovornih razlogov, ki bi v skladu s 55. členom ZIZ preprečevali izvršbo. Ugovor je temeljil na opisu slabega premoženjskega stanja, ki mu onemogoča poravnavo dolga.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0063738
ZST-1 člen 10, 11, 11/4. ZFPPIPP člen 355, 378.
oprostitev plačila sodne takse - unovčenje stečajne mase - insolventnost dolžnika - razlog za oprostitev plačila sodne takse - stroški stečajnega postopka - dejavnost unovčenja stečajne mase
Sodne takse v pravdnih postopkih v zvezi s stečajnim postopkom so del stroškov stečajnega postopka in v enaki meri ogrožajo izvedbo stečajnega postopka in poplačilo upnikov kot vsi drugi stroški stečajnega postopka.
ZPP člen 243. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 50, 53, 53/3.
nagrada za pisno izdelano cenitev - kriteriji za oceno zahtevnosti izdelave cenilnega poročila - izjemno zahtevno delo
Število porabljenih ur kot razlog cenilca, da gre za izjemno zahtevno delo, ni ustrezen, saj se izjemnost zahtevnosti dela ocenjuje z drugimi kriteriji, ki so navedeni v četrtem odstavku 47. člena Pravilnika
oprostitev plačila sodne takse – odlog plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje
Če pravna oseba razpolaga s premoženjem, ki ga je mogoče unovčiti za plačilo sodne takse, mora trditi in izkazati, da tega premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse ter zakaj ne.
Ob dejstvu, da je bila v sami tožbi navedena vrednost spora 13.389,05 EUR in da je bila tožba naslovljena na Okrožno sodišče v Celju, sestavil in poslal stvarno nepristojnemu sodišču pa jo je odvetnik, vložitve tožbe pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati nevednosti vložnika in tudi ne očitni pomoti vložnika.
oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – insolvenčni postopek - stečaj
Dejstvo, da je stranka v insolvenčnem postopku, ne zadošča za izkaz dejanske podlage, ki stranko upravičuje do oprostitve plačila sodnih taks. Zakon v primeru, če stečajna masa ne zadošča za kritje stroškov stečajnega postopka, narekuje njegov (čimprejšnji) zaključek, ne pa njegovega nadaljevanja v breme subjektov in organov, ki stroškov iz stečajne mase ne bodo dobili povrnjenih.
sodna poravnava - izpodbojna tožba - plačilo pravdnih stroškov - umik tožbe - odločanje o stroških po načelu uspeha
S sklenitvijo poravnave in poplačilom po tej poravnavi je bil dosežen namen in cilj izpodbojne tožbe proti tožencu, ki bi v nasprotnem moral dopustiti, da se tožnica poplača z izvršbo na nepremičnine, ki so bile predmet pravnega posla med tožencem in B.H.
pooblastilno razmerje - napaka odvetnika - zunanje razmerje – notranje razmerje – fikcija umika tožbe – pravdni stroški
Stranka mora notranje razmerje s pooblaščencem reševati v okviru notranjega razmerja. Nobene podlage ni, da bi ga prenašala v zunanje razmerje z drugo pravdno stranko.
ničnost pogodbe – pogodba o prenosu poslovnega deleža – nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank – ničnost kot skrajna sankcija
Sankcija ničnosti je skrajna sankcija že pri obligacijskopravnih pogodbah, za katere je v osnovi določena, in je tudi na obligacijskopravnem področju pridržana le za najhujše kršitve (ustave, prisilnih predpisov in moralnih načel). Zato je pri njeni uporabi treba ravnati skrajno restriktivno.
Nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank, ki je v tem, da je tožena stranka pridobila 100 % lastniški delež v hčerinski družbi tožeče stranke za ceno, ki predstavlja 76% ocenjene vrednosti poslovnega deleža, ne predstavlja tako hude kršitve, ki bi upravičevala sankcijo ničnosti pogodbe.