Določba 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 je specialne narave v razmerju do splošnih pojmov in ne vsebuje pogoja glede doseganja določene višine dohodka. Drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 določa, da se obvezno zavaruje družbenik iz zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Takšna situacija je bila podana v spornem obdobju, ko je tožnik postal družbenik in sočasno tudi poslovodna oseba družbe, ni bil pa zavarovan na drugi podlagi, saj je bil uživalec invalidske pokojnine. Toženka je zato z izpodbijanima odločbama utemeljeno ugotovila lastnost zavarovanca na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1.
V skladu s 7. členom ZPIZ-1 nastane zavarovalno razmerje na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Pravno razmerje v konkretnem primeru je nastalo, ko se je tožnik vpisal v poslovni register kot družbenik in poslovodna oseba d.o.o.
Ugotovljena 100 % telesna okvara in pridobljena pravica do invalidnine ne vpliva na nastalo razmerje in na samo lastnost zavarovanca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Odpovedni razlog iz 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR ni vezan na to, ali je delavec upravičeno ali neupravičeno odsoten z dela. Bistveno je, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo (v tem času ima lahko celo odobren bolniški stalež), vendar pa o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
Tožnica je bila pet delovnih dni odsotna z dela, o razlogih za svojo odsotnost ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in mogla storiti, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Okoliščina, da je bila tožnica prepričana, da ji bo bolniški stalež odobren, je ne opravičuje, da o razlogih za svojo odsotnost ni obvestila tožene stranke.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek – prodaja nepremičnin
Lastnik lahko od vsakega zahteva vrnitev individualno določene stvari. S tožbo zahtevani notarsko overjeni izvirnik zasebne listine je obravnavalo kot individualno določeno stvar, ki pripada pogodbenim strankam oziroma njihovim pravnim naslednikom, v konkretnem primeru torej tožečima strankama, saj je druga tožeča stranka predmet te zasebne listine kupila prav na podlagi s to tožbo zahtevane listine od prvega lastnika, nato pa je to nepremičnino prodala prvotožeči stranki, ki pa je bila v teku te pravde tudi že pravnomočno vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica iz predmetne sporne listine.
ZŠtip člen 24. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 3, 3/3.
Zoisova štipendija - povprečna ocena
V javnem pozivu za sporno študijsko leto je bilo štipendiranju novih štipendistov, ki so kandidirali na podlagi povprečne ocene v skupini višjega in visokošolskega izobraževanja, namenjen določen denarni znesek, ki se je razdelil med kandidate, ki so dosegli najmanj povprečno oceno 9,75. Tožnica navedene povprečne ocene ni dosegla, zaradi česar ne izpolnjuje pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Zato tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
odškodnina za nemožnost uporabe premoženja - denacionalizacija - zastaranje terjatev - tek zastaralnih rokov - pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji
Zastaranje odškodninskih terjatev zaradi nemožnosti uporabe premoženja teče od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
predhodna odredba - namen zavarovanja - časovno omejeno zavarovanje - nevarnost za bodočo izvršbo - trajanje predhodne odredbe
Ob razlagi določb o trajanju predhodne odredbe je izhajati iz namena zavarovanja, posebej še namena zavarovanja s predhodno odredbo. Gre zgolj za časovno omejeno zavarovanje v času, ko že obstaja kvalificirana listina o obstoju denarne terjatve, vendar ta še ni izvršljiva in ob hkratnem obstoju nevarnosti za bodočo izvršbo. Ob prenehanju enega ali drugega predhodna odredba ni več potrebna. Ponovna presoja obstoja nevarnosti pa je v primeru, če je časovno trajanje predhodne odredbe določeno zgolj z rokom iz drugega odstavka 263. člena ZIZ, onemogočena.
prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - obročno plačilo dolga - odlog - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Toženi stranki je bila s strani DURS v pristojno poslovanje odstopljena tožnikova vloga za odlog in obročno plačilo dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ob pregledu vloge je tožena stranka ugotovila, da je vloga nepopolna, zato je tožnika na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP pozvala, da vlogo dopolni tako, da predloži tudi zahtevana dokazila, ki so bistvena za odločitev o odpisu oziroma obročnem plačilu dolga. Tožnik vloge v danem roku ni dopolnil. Ker vložnik vloge v roku, ki mu ga je določil prvostopenjski organ, ni dopolnil tako, da bi bila ta primerna za obravnavo, je tožena stranka njegovo vlogo utemeljeno kot nepopolno zavrgla. ZUP namreč v drugem odstavku 67. člena določa, da organ s sklepom zavrže vlogo, če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - individualni odpust - diskriminacija
ZDR-1 pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 89. člena res ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za izbiro presežnega delavca, kot je to predvideno pri odpovedi večjemu številu delavcev, vendar pa je pri izbiri delodajalec (če kriteriji za izbiro niso določeni že v zanj veljavni kolektivni pogodbi) omejen z določbo 4. odstavka 83. člena ZDR-1. Ta določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena tega zakona neveljavna. Po 1. odstavku 6. člena ZDR-1 je prepovedana diskriminacija delavca tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Če delavec v primeru spora navaja dejstvo, ki opravičuje domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz 1. odstavka 6. člena ZDR, je dokazno breme, da ni kršil načela enakega obravnavanja, na strani delodajalca.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin
Tožnik (prodajalec v bencinskem servisu) stranki, ki je kupila in plačala blago, ni izdal in vročil ustreznega računa za omenjen nakup, temveč je po odhodku stranke izpred prodajnega pulta neupravičeno posegel v odprt, še nezaključen račun in z njega s pomočjo tipke "spremeni/briši" izbrisal postavko za kupljeno blago ter na tak način v celoti izbrisal račun za nakupljeno blago in s tem ustvaril gotovinski višek. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti ob z zakonom določenih razlogih izpolnjen tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Takšnega zaupanja glede na ugotovljena ravnanja tožnika ni mogoče več ohraniti. S takšnimi in podobnimi ravnanji, kot so bila ugotovljena, se ustvarjajo okoliščine, ki prodajalcu omogočajo neupravičeno odtujevanje denarja. Ne glede na posamične majhne zneske gre za dejanja, ki lahko škodujejo poslovnim interesom delodajalca. V daljšem obdobju pa lahko pomenijo tudi nevarnost večjega oškodovanja. Zato je tožena stranka v tožnika, ki je bil izkušen delavec - prodajalec z večletnimi delovnimi izkušnjami, ki je dobro poznal navodila in pravila dela pri tožencu, utemeljeno izgubila zaupanje in z njim ni mogoče več nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.
ZZVZZ člen 1, 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - odločba imenovanega zdravnika - invalid III. kategorije
Tožnik je v obravnavanem obdobju upravičen do bolniškega staleža, ker njegovo zdravljenje še ni zaključeno.
Socialni rizik poškodbe ali bolezni krije zdravstveno zavarovanje (tretji odstavek 1. člena ZZVZZ). Za primer invalidnosti, definirane v 60. členu ZPIZ-1, ko gre za trajne spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, pa riziki preidejo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pod pogojem, da so zavarovancu na podlagi invalidnosti tudi priznane ustrezne pravice iz tega naslova.
V konkretnem primeru je prišlo do umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
Tožena stranka je z izdajo odločbe skoraj v celoti (razen zamudnih obresti) izpolnila zahtevek tožeče stranke na odpravo odločb tožene stranke v zvezi z odločbo o znižanju invalidske pokojnine. Zato je tožena stranka kljub umiku tožbe dolžna plačati tožniku stroške, saj je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (ZPP čl. 158/1).
ZIZ člen 128, 128/2. ZPIZ-1 člen 95. ZPP člen 189, 189/3.
izvršba na dolžnikove stalne prejemke - dodatek za rekreacijo - višina prejemka
Ker je dodatek za rekreacijo opredeljen v prisilnem predpisu (95. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2), ne more biti dvoma o njegovi stalni naravi in vsakokratni višini prejemka.
Opredelitev v izdanem pravnomočnem sklepu o izvršbi „prejemki iz socialnega zavarovanja“ zajema vse prejemke, ki izhajajo iz pokojninskega zavarovanja, torej tudi letni dodatek za rekreacijo in ne le pokojnino, kot se napačno zavzema upnik.
ZPP člen 76, 76/1, 207, 207/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10.
pravna oseba – izbris iz sodnega registra – sposobnost biti pravdna stranka – aktivni družbenik – prekinitev postopka – vpliv na tek rokov
Postopek je bil prekinjen na podlagi sklepa z dne 23.2.2009 do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka in se je nadaljeval na podlagi sklepa z dne 2.7.2013, vendar pa prekinitev postopka vpliva le na roke za pravdna dejanja; na materialne roke pa ne vpliva. Enoletni prekluzivni rok po desetem odstavku 442. člena ZFPPIPP pa je materialni rok, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da tožeči stranki ni bilo treba predlagati nadaljevanja postopka zoper aktivnega družbenika, ker rok ni tekel.
stroški izvršilnega postopka - predlog za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe
Dolžnika sta v omenjenem postopku uspela, postopek pa je bil potreben, saj so se le tako odpravile nepravilnosti pri predmetni izvršbi, vendar pa določila, na podlagi katerega bi lahko sodišče dolžnikove stroške naprtilo upniku, ki mu jih ni neutemeljeno povzročil, ZIZ nima.
Za napake, do katerih pride tekom izvršilnega postopka, upnika ni mogoče bremeniti, sploh ne v primeru, ko tudi sam ni imel vpliva na napako, do katere je prišlo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Ker se je tožnik štiri dni preden bi moral nastopiti delo oglasil v delavnici tožene stranke in sporočil, da za delo ni sposoben, da se bo zoper odločbo (s katero je bilo odločeno, da bo v določenem časovnem obdobju zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno) pritožil in da ga na delo ne bo, pri tem pa je bil prisoten pomočnik vodje servisa, tožniku ni moč očitati, da je kršil določbe obveščanja svojega delodajalca o razlogih za svojo odsotnost. Zato je tožena stranka tožniku neutemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 3. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja pogodbenih strank - status študenta - reintegracija - poziv nazaj na delo - nova zaposlitev
Delovnega razmerja za polni delovni čas pri dveh delodajalcih hkrati delavcu ni mogoče priznati. V konkretnem primeru so se tožeče stranke zaposlile pri drugem delodajalcu, vzpostavljeno jim je bilo delovno razmerje in prijavljene so bile v zavarovanje. Sodišče prve stopnje je ob pravilni ugotovitvi obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki, nezakonitosti odpovedi ter reintegraciji, napravilo napačen zaključek, da jim je delovno razmerje pri toženi stranki trajalo le do zaposlitve pri drugem delodajalcu. V primeru ugotovitve, da tožečim strankam delovno razmerje ni zakonito prenehalo, to pomeni, da imajo pravico do vrnitve na delo k toženi stranki in vzpostavitve delovnega razmerja za čas, ko so bili bile brez zaposlitve (z vmesno prekinitvijo za čas morebitne zaposlitve pri drugem delodajalcu), z vsemi pravicami iz delovnega razmerja. Le če tožeče stranke ne bi zahtevale reintegracije, bi jim bilo mogoče priznati delovno razmerje le do zaposlitve pri drugem delodajalcu.
Tožena stranka je dolžna tožečim strankam izstaviti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto stevard (član kabinskega osebja), brez določila o višini plače. Plača članov kabinskega osebja je določena z akti tožene stranke, zato bo tožena stranka tožečim strankam izstavila pogodbo o zaposlitvi, v kateri bo določena plača v skladu z akti tožene stranke.
Dejstvo, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in da je bil zavrnjen reintegracijski zahtevek tožnice, ne pomeni, da je s tem prenehal tudi pravni interes za izpodbijanje zanjo neugodne ocene delovne uspešnosti za sporno leto. Pravni interes tožnice za ta spor je podan že zgolj zaradi tega, ker je bila tožnici izdana po njenem mnenju neustrezna ocena delovne uspešnosti in ker ima tožnica možnost, da to oceno izpodbija v sodnem sporu. Zato ni bilo podlage za zavrženje tožničine tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Učinek priznanja terjatve, ki je ne prereka nihče od upnikov, je enak učinku pripoznave zahtevka v pravdnem postopku, s čemer pride do pravnomočne odločbe o terjatvi brez njenega vsebinskega obravnavanja. Vtoževana tožnikova odškodninska terjatev je bila v stečajnem postopku v celoti priznana, zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo zavreči (1. odstavek 274. člena ZPP).
Okoliščina, da stranski intervenient (zavarovalnica, pri kateri je imela tožena stranka zavarovano svojo odgovornost) ni odgovoril na poziv tožnika za plačilo v stečajnem postopku ugotovljene terjatve, ne more biti razlog, da bi se zoper toženo stranko začet delovni spor sedaj nadaljeval samo zoper stranskega intervenienta. V kolikor stranski intervenient ne bo prostovoljno izpolnil svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe, potem bo tožnik zoper njega še vedno lahko vložil tožbo.