Nedvomno je potrebno pri presoji (ne)obstoja kavze, ki je pravno nedoločni pojem, razumeti poslovni oziroma gospodarski namen, zaradi katerega je sploh prišlo do sklenitve posameznega pravnega posla. Tako spadajo v pogodbeno razmerje tudi nujno spremljajoče okoliščine posla. Pomembno je ne samo k čemu se je nekdo zavezal (se pravi, kaj je predmet pogodbe), temveč tudi, zakaj je to storil, zakaj se je zavezal.
Pri tem se upoštevajo (samo) tisti vzroki, brez katerih stranki pogodbe sploh ne bi sklenili, oziroma ga vsaj ena od njiju ne bi sklenila, druga stranka pa je za to odločilno voljo druge stranke vedela.
Pritožba zmotno očita, da je sodišče prve stopnje kavzo pogodbene obveznost štelo zgolj kot bistvene značilnosti prodajne pogodbe, saj je nedvomno pravilno štelo, da kavze obveznosti ni mogoče zamejiti zgolj na značilnosti pravnega posla, ki je bil sklenjen, v obravnavanem primeru prodajne pogodbe, saj je upoštevalo, da je kavzo potrebno presojati tudi glede na interese (razloge), ki stranki vodijo k sklenitvi posla in pri tem pravilno presodilo, da pa so upoštevni interesi, ki jih pogodbeni stranki razkrijeta, torej, ki so predmet usklajevanja.
ZDSS-1 člen 70. ZIZ člen 270, 271, 272, 273. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 163.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - težko nadomestljiva škoda – verjetno izkazana terjatev – nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev – ustavitev izplačevanja
Tožena stranka zaradi začasne odredbe, četudi bi se v sporu o glavni stvari izkazalo, da ukrep ni utemeljen, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožniku. Zgolj od tožene stranke je odvisno, ali in kdaj bo izdala odločbo o odmeri delne invalidske pokojnine. Vse do tedaj pa ni mogoče ustaviti izplačevanja pravnomočno priznanega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu. Za izpolnitev tega pogoja je pomembno tudi dejstvo, da je tožnik uživalec denarne socialne pomoči, kar pomeni, da nima nobenih drugih sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. Zaradi eksistenčne ogroženosti zanj nastajajo hujše neugodne posledice, kot bi nastale toženi stranki, če začasna odredba ne bi bila izdana, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (konkretno, da se zadrži izvrševanje odločb toženke, s katerima je bilo odločeno, da se ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev).
ZDR člen 75, 75/1-2, 78, 78/2. ZGD-1 člen 72, 72/4, 74.
prenehanje delovnega razmerja - smrt delodajalca
Tožene stranke (dediči) po smrti očeta z zapustnikovo dejavnostjo (dejavnostjo pokojnega s.p.) niso nadaljevale, zato je tožniku ex lege prenehalo delovno razmerje z dnem smrti delodajalca.
spor majhne vrednosti – mednarodni cestni prevoz blaga – Konvencija CMR – navadna škoda – izgubljeni dobiček
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga pri poškodbah blaga določa le pravico do povrnitve navadne škode, ne pa tudi do izgubljenega dobička.
ZKP člen 15, 285a, 285a/1, 285c, 285c/1, 285c/3, 285č, 285č/4, 330, 344, 344/1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11. URS člen 22.
priznanje krivde – glavna obravnava – narok za izrek kazenske sankcije - sprememba obtožbe - zloraba pravic – enako varstvo pravic
Institut priznanja krivde pomeni, da obdolženi prizna krivdo po obtožnem aktu, torej v okviru očitka dejanskega stanja, kot je opisan v obtožnem aktu. S sprejetjem priznanja je postopek v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja kaznivega dejanja in krivde zaključen in pride v fazo naroka za izrek kazenske sankcije. Sodišče nima več pooblastila za izvajanje dokazov glede dejanskega stanja kaznivega dejanja, državni tožilec pa ni več upravičen spreminjati obtožnega akta tudi glede elementov, ki niso znak kaznivega dejanja, v kolikor ti pomenijo bistvene okoliščine za položaj obdolženega.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - direktor - poslovodna oseba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - preverjanje možnosti zaposlitve
Tožnik je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato je upravičen do plačila plače. Če tožnik dejansko ni delal, bi tožena stranka morala sprožiti ustrezne postopke zoper tožnika. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek glede izplačila neto plač utemeljen.
sodno imenovanje članov nadzornega sveta - nesklepčen nadzorni sveti - pravni interes za pritožbo
Nasprotni udeleženec uveljavlja na podlagi istega dejanskega stanja (nesklepčnosti nadzornega sveta) sodno varstvo z intervencijo sodišča pri imenovanju članov nadzornega sveta, kot ga je na predlog predlagatelja v tem postopku z izpodbijanim sklepom sodišče že zagotovilo, saj je z njim odpravljeno stanje nesklepčnosti in s tem neoperativnosti nadzornega sveta pritožnika, zaradi česar nima pravnega interesa za pritožbo.
ZPP člen 318, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člena 190, 198.
zamudna sodba - neupravičena obogatitev - vzročna zveza – sklepčnost – nasprotje v trditvah - prikrajšanje
Iz tožnikovih navedb ne izhaja, v čem je bilo njegovo prikrajšanje, ker so toženci uporabljali njegovo stanovanje, posebej glede na nadaljnje navedbe tožnika, da je tožencem izročil ključe stanovanja, da bi toženci občasno prezračevali stanovanje, kar pomeni, da bi bilo stanovanje v času njegove odsotnosti prazno. Navedena okoliščina v ničemer ne izključuje zatrjevanega protipravnega ravnanja toženca, ki je brez soglasja tožnika uporabljal stanovanje, le materialnopravne trditve tožnika v tožbi, s katerimi utemeljuje tožbeni zahtevek na plačilo uporabnine, so si v medsebojnem nasprotju do te mere, da zahtevajo od tožnika, da jih dopolni in podrobneje opredeli svoje prikrajšanje.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 149, 150. ZVZD člen 5, 5/1, 5/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - steklena vaza - dokazna ocena - izvedenec za varstvo pri delu
Steklena štirioglata vaza višine 45 cm, širine 11 cm (spodaj) in 13 cm (zgoraj), teže 0,8 kg z debelino stekla od 0,7 do 1 cm na zgornjem in spodnjem delu ter nekoliko manjšo debelino na sredini ni nevarna stvar, njeno prenašanje pa ni nevarna dejavnost. Steklena vaza s takšnimi tehničnimi lastnostmi, je relativno krhka in je zato potrebna previdnost pri rokovanju z njo, vendar pa previdnost in skrbnost v načelu ne dosegata mere, ki bi kazala na nevarno stvar oz. dejavnost in posledično na objektivno odškodninsko odgovornost njenega imetnika. Ob običajni skrbnosti, upoštevaje karakteristike vaze, je praviloma mogoče preprečiti škodne dogodke, potencialna nevarnost, ki izvira iz dejstva, da gre za predmet iz (tanjšega) stekla pa je znana vsakemu običajnemu človeku in predstavlja del rizika, ki ga mora vsak prevzeti nase. Kolikor bi znašala debelina stekla v osrednjem delu vaze le 0,3 mm, bi to dejstvo lahko pomembno vplivalo na ugotovitev, ali je prenašanje sporne vaze v konkretnem primeru pomenilo nevarno dejavnost, tudi upoštevajo njeno višino oziroma težo.
Sodišče prve stopnje zaključilo, da krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek ni podana, ker je ugotovilo, da druga toženka navodil glede ravnanja s steklenimi vazami ni bila dolžna dati, da bi tožnik moral vedeti, kako se s tovrstnimi vazami ravna in da uporaba zaščitnih rokavic ni predpisana. Sodišče prve stopnje bi pravilen zaključek glede krivdne odškodninske odgovornosti druge toženke lahko napravilo šele po izvedbi dokaza s postavitvijo izvedenca za varstvo pri delu, ker samo ne razpolaga z ustreznim znanjem, potrebnim za ugotovitev, kakšne so dolžnosti delodajalca v zvezi z delom delavcev na konkretnem delovnem mestu. Zaključki, kot jih je napravilo sodišče prve stopnje glede krivdne odškodninske odgovornosti, niso mogoči (zgolj) na podlagi izpovedbe delodajalca, delavcev in upoštevaje splošna izkustvena pravila.
predhodna odredba – predlog za podaljšanje trajanja sklepa o predhodni odredbi
Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo zgolj o podaljšanju sklepa o predhodni odredbi in ni ponovno odločalo o odreditvi sredstev zavarovanja s predhodno odredbo, ker za to ni bilo nobene potrebe.
sprememba preživnine – pravnomočnost – pojem bistveno spremenjenih razmer
Če sodišče v pravdi za zvišanje ali znižanje preživnine ugotovi, da se razmere niso bistveno spremenile, v nadaljevanju ne presoja znova, kakšna bi bila ustrezna preživnina. To bi namreč nasprotovalo institutu pravnomočnosti.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - gradnja na tujem zemljišču - povezanost zemljišča in objekta - povečanje vrednosti nepremičnine - povrnitev vlaganj - preuranjen zahtevek - sprememba identitete objekta - prehod koristi - souporaba
Vedenje in sodelovanje tretjega pri vlaganjih oziroma gradnji po ustaljeni sodni praksi izključuje uporabo določb ZTLR o originalni pridobitvi lastninske pravice.
predhodna odredba – trditveno in dokazno breme dolžnika - neizvršljiva odločba domačega sodišča – plačilni nalog - objektivna nevarnost – premoženjsko stanje dolžnika – zahteva za oceno ustavnosti
Izvršilni sklep, ki v dajatvenem delu predstavlja plačilni nalog in ki ni bil razveljavljen, predstavlja odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076977
ZIZ člen 4, 4/6, 38, 38/4, 147, 147/3, 263, 264, 264/2. ZPP člen 163, 163/4. ZOdvT člen 16, 16-3.
predhodna odredba – pridobitev zastavne pravice – pogojna zastavna pravica – odložni pogoj – pravica upnika do izjave – stroški postopka zavarovanja – različnost zadev – pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet
S predhodno odredbo ni mogoče pridobiti nepogojne zastavne pravice.
Tožeča stranka ne more uspešno zahtevati, da mu je banka dolžna posredovati pojasnila in listine o tem, kako je izvršila sklep o predhodni odredbi oziroma ali je bila predhodna odredba izvršena v celotnem znesku ali le delno. Obveznost organizacije za plačilni promet iz 3. odstavka 147. člena ZIZ se ne more določi tudi v razmerju do nje.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076893
URS člen 26, 26/2. ZPPSL člen 146, 148, 156. OZ člen 459, 459-3, 467.
odškodninska odgovornost države – ravnanje stečajnega sodišča – odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe – stvarna napaka – prodaja v stečaju – prisilna javna dražba
Prodaja dolžnika kot pravne osebe je posebna oblika prodaje celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Predmet prodaje je premoženje, ki je organizirano v pravnoorganizacijski obliki pravne osebe. Na podlagi Prodajne pogodb je tožeča stranka torej pridobila originarno lastninsko pravico na stečajnem dolžniku kot pravni osebi, ne pa na posameznih stvareh (premoženju) stečajnega dolžnika. Po prodaji dolžnika namreč ta ohrani pravno osebnost, s tem pa ostane tudi lastnik premoženja, spremeni se le njegov ustanovitelj in izbriše označba „v stečaju“.
Sporni pravni status nepremičnin predstavlja stvarno napako prodane pravne osebe.
Pri vseh načinih prodaje v stečaju (javni dražbi, zbiranju ponudb in neposredni pogodbi) veljajo določbe splošnih predpisov o obligacijskih posledicah prodaje na prisilni javni dražbi. Tako je po izrecni določbi 467. člena OZ pri tovrstni prodaji odgovornost za napake izključena.
izkazana vročitev poročila izvršitelja dolžniku - možnost preverbe posameznih postavk obračuna izvršitelja - odmera nadaljnjih izvršilnih stroškov
Ker v odredbi sodniške pomočnice in na potrdilu o vročitvi oziroma vročilnici ni izrecno zapisano tudi poročilo izvršitelja z dne 9. 10. 2013, je skoraj gotovo, da ga sodišče ni vročilo dolžnikoma. Zato nista mogla preveriti posameznih postavk obračuna izvršitelja, ki so navedene zgolj v poročilu z dne 9. 10. 2013 in katerega je presojalo sodišče prve stopnje.
vznemirjanje lastninske pravice – vznemirjanje solastninske pravice - odstranitev objekta - pomanjkljiva trditvena podlaga - kršitev upravnih predpisov
Zgolj kršitev obveznosti pridobitve soglasja iz upravnega postopka glede odmika postavitve objekta od meje sama po sebi ne predstavlja vznemirjanja lastninske pravice po 99. členu SPZ, če niso zatrjevani in izkazani vplivi takšne gradnje na sosednjo nepremičnino.
plačilo razlike plače - obveznost plačila - plačilo za delo - dnevnice
Med tožnikom in toženo stranko je bil sklenjen dogovor o višji urni postavki plačila za opravljeno delo za vtoževano obdobje. Zato je tožnik upravičen do plače, pri kateri se upošteva ustni dogovor o višji urni postavki.
izvršba na plačo – izvršba z rubežem letnega dodatka za rekreacijo – stalni denarni prejemek – izvršba na druge prejemke v zvezi s statusom upokojenca
Letni dodatek za rekreacijo je stalni denarni prejemek v smislu prvega odstavka 128. člena ZIZ. Drži, da ga ZPIZ izplača le enkrat letno in skladno z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) le nekaterim upokojencem, vendar navedeni okoliščini na to, da gre za stalni denarni prejemek, ne vplivata (upravičenec ga prejema zgolj enkrat letno in ne mesečno, kot npr. pokojnino, vendar stalno).
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - popolnost predloga
Za popoln predlog za oprostitev plačila sodne takse se šteje, da mora biti izjava vložena na predpisanem obrazcu oziroma bi morala tožena stranka navesti potrebne podatke.