dopolnilna sodba – predlog za dopolnitev sodbe – pravni interes za pritožbo – pritožba proti obrazložitvi – pritožba proti neobstoječemu delu sodbe
Tožnik izpodbija del sodbe, ki ga ni, hkrati pa se pritožuje zoper obrazložitev sodbe. Za takšno pritožbo nima pravnega interesa, saj je drugačen izid pravde mogoče doseči le z razveljavitvijo ali spremembo izreka sodne odločbe. Pravnomočen namreč postane samo izrek sodbe in samo ta veže pravdni stranki.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078436
ZIZ člen 257, 269, 272, 272/2, 272/2-1. OZ člen 255, 259, 259/2. ZPP člen 343, 343/4.
začasna odredba – ugovor razsojene stvari – res iudicata - izpodbijanje pravnih dejanj – denarna terjatev – nedenarna terjatev – verjeten izkaz nevarnosti - pravilna navedba stranke - pravni interes za pritožbo
V drugi pravdni zadevi tožeča stranka od drugo tožene stranke vtožuje denarno terjatev, in sicer plačilo kupnine po prodajni pogodbi, s katero je tožeča stranka prodala drugo toženi stranki nepremičnino. Sodišče je v zadevi izdalo predhodno odredbo, s katero je dovolilo vpis predznambe zastavne pravice na nepremičninah v lasti dolžnika (ki je drugo tožena stranka), in še druga sredstva zavarovanja. V predmetnem pravdnem postopku, v katerem teče postopek zavarovanja, pa tožeča stranka izpodbija pravno dejanje drugo tožene stranke kot dolžnika, ugotovitveni in dajatveni zahtevek z dopustitvijo poplačila tožeče stranke iz nepremičnin, ki so predmet izpodbijane prodajne pogodbe (kar je nedenarna terjatev), pa uveljavlja zoper prvo toženo stranko. Glede na obseg in vsebino predlaganega zavarovanja kot tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem v tej zadevi temelji predlog za izdajo začasne odredbe, zato ne gre za pravnomočno razsojeno stvar.
osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusno obdobje - določitev preizkusnega obdobja - višina dolgov
Dolžina preizkusnega obdobja ni odvisna le od višine dolgov, zato dolžničina primerjava s preizkusnimi obdobji drugih dolžnikov zgolj po tem kriteriju ni primerna.
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – prometna nesreča – posttravmatski sindrom
Odškodnina kot celota je pravična odškodnina in pravilnosti njene odmere pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti, saj pritožba tudi ne izkaže, da je odmera v nasprotju s sodno prakso.
stečaj zapuščine - predlog upravitelja za prodajo premoženja - stečajna masa - odgovornost za zapustnikove dolgove
V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine, začetega pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E, ne spada nepremičnina, temveč le terjatev do Republike Slovenije na podlagi odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD. Vendar pa je bilo v tem postopku že pravnomočno odločeno, da se nepremičnina proda. S tem je bilo že odločeno, da se bo prodaja opravila v stečajnem postopku.
ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - nedovoljenost pritožbe
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063741
OZ člen 154.
regres zavarovalnice – deljena odgovornost - pomik vozila na nasprotni pas - soprispevek k nastanku nevarne situacije - predvidljivost ravnanj udeležencev v prometu
Vsaka vožnja oziroma pomik vozila na nasprotni smerni pas pomeni izjemno ogrožujočo in nevarno situacijo, ki terja od voznika, ki izvede takšen manever, posebno previdnost in pozornost, ki je zavarovanec tožene stranke ni izkazal.
odlog izvršbe na predlog tretjega - pravica na predlaganem predmetu izvršbe - lastništvo premičnin - trditveno in dokazno breme - nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda - milejši kriterij odločanja
Zgolj dejstvo, da gre za premičnine, ki se nahajajo v nepremičnini, ki je last tretjega, ne izkazuje njegove lastninske pravice na navedenih premičninah, saj ne obstaja nobena pravna podlaga za tako domnevo, niti to iz vsebine navedenih listin ne izhaja.
Nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, ni mogoče enačiti s tisto, ki jo utrpi dolžnik, torej so glede presoje tega pogoja za odlog izvršbe kriteriji za tretjega nekoliko milejši kot za dolžnika, in v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta. Vendar pa navedeno stališče ne odvezuje tretjega, da v predlogu za odlog izvršbe navede konkretna dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zanj, ter predlaga za svoje trditve tudi dokaze.
ZIZ člen 38c, 38c/1, 38c/2. ZPP člen 112, 112/8. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 62, 62/2.
obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - zahteva za odločitev sodišča - vložitev zahteve - nepristojni organ - pravočasnost vloge
Zahteva, da o obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja odloči sodišče, ki je vložena na sodišče, pri tem pa ne gre ne za očitno pomoto ne za nevednost stranke, je vložena pri nepristojnem organu in zato niso izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo. Podlage za vsebinsko obravnavo zahteve tudi ni v primeru, ko izvršitelj sicer pravočasne in pravilno vložene upnikove zahteve pravočasno, torej v roku 3 dni, ne pošlje v odločanje sodišču.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – položaj stranke - legitimacija za pritožbo
V tem postopku ima položaj stranke vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena na seznamu navadnih terjatev, vsebovanem v poročilu o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju, ki ga je dolžnik priložil k predlogu za začetek tega postopka. Zato je vsak od teh upnikov procesno legitimiran za pritožbo.
priposestvovanje služnosti – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni pridobitelj – dedovanje
Določba drugega odstavka 44. člena SPZ ščiti dobrovernega pravno-poslovnega pridobitelja (ki se je zanesel na zemljiško-knjižne podatke) in ne dedičev. Gre torej za varstvo zaupanja v pravno-poslovni promet, kamor dedovanje ne sodi.
stroški pravdnega postopka – odvetniški stroški – nagrada za redni postopek – nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine – potrebna pravdna dejanja – umik tožbe
Nagrada za redni postopek po tar. št. 3100 ZOdvT se uporabi takrat, ko pravdni postopek na prvi stopnji poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je pri tem odločilno, ali je odvetnik v nadaljevanem pravdnem postopku opravil kakšna dodatna potrebna pravdna dejanja.
odmera odškodnine – telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - načelo individualizacije - načelo subjektivne pogojenosti odškodnine za strah
Izvedenec je zato pri oceni zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnice upošteval tri nivoje, in sicer bolezenske spremembe vratne hrbtenice, stanje po (predhodni) poškodbi levega podlahtičnega živca v področju komolca ter bolezenske spremembe na tetivah v predelu zapestja. Sodišče prve stopnje je tožnici iz naslova v posledici obravnavane poškodbe utrpelih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti s prisojo 2.800,00 EUR prisodilo pravično denarno odškodnino.
OZ člen 346, 347. SPZ člen 119, 120. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka člen 8.
vplačila v rezervni sklad – občasne terjatve – zastaranje – triletni zastaralni rok
Terjatev za plačilo prispevka v rezervni sklad je občasna terjatev, ki zastara v treh letih od zapadlosti posameznega mesečnega prispevka.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070450
ZPP člen 285. ZLNDL člen 3.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin – pravica uporabe – otvoritvena bilanca – sodba presenečenja – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje svojega materialnopravnega gledišča ni razkrilo in tožnik do sodbe (gre za sodbo presenečenja) ni vedel, da sodba kot odločilno dejstvo šteje, ali so bile sporne nepremičnine vključene v otvoritveno bilanco. Sodišče bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva, če je to dejstvo štelo za odločilno, tožečo stranko s tem seznaniti in jih omogočiti, da ponudi ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze (tožnik pritožbi prilaga otvoritveno bilanco, iz katere je razvidno, da so bile sporne nepremičnine vanjo vključene).
Tožnik je s predlogom za izdajo začasne odredbe želel zadržati izvajanje odločbe toženca, s katero mu je priznal pravico do pokojnine glede na slovensko dobo in hkrati odločil, da ima od določenega dne dalje pravico do razlike med izplačanim zneskom prej priznane pokojnine na dan ponovne odmere ter seštevkom pokojnin, odmerjenih v obeh državah pogodbenicah, ter da bo razlika za posamezno koledarsko leto obračunana in izplačana po opravljeni zadnji valorizaciji slovenske pokojnine za posamezno koledarsko leto ter pridobitvi podatkov o višini srbske pokojnine za posamezno koledarsko leto. V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti, da bi tožniku zaradi pokojnine, priznane samo na podlagi pokojninske dobe prebite v Sloveniji, nastala težko nadomestljiva škoda. Ni izkazano, da srbski nosilec zavarovanja za dobo prebito pri njem, ne bi tožniku nakazoval pokojnine. Prav tako ni bilo ugotovljeno, da bi toženec ravnal samovoljno in tudi ni nobene nevarnosti, da tožniku pravica, v kolikor se bo ugotovila v sporu o glavni stvari, ne bi bila izvršena. Zato niso izpolnjeni pogoji določeni v 1. alinei 70. člena ZDSS-1 za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe in odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta.
subjektivni pogoj izpodbijanja - ugotavljanje insolventnosti - ustaljen in stabilen poslovni odnos - preverjanje finančne stabilnosti poslovnega partnerja
Upoštevaje dejstvo, da se ugotavljanje stanja insolventnosti običajno prepušča revizorjem oziroma za potrebe sodnih postopkov izvedencem finančne stroke, to je osebam z ustreznim strokovnim znanjem za podajo ocene takšnega stanja, ki imajo na voljo za to potrebne relevantne podatke, je od tožene stranke, ki je bila s tožečo stranko v dalj časa trajajočem ustaljenem in stabilnem poslovnem razmerju, pretirano strogo in skorajda nemogoče pričakovati in zahtevati, da bo pred vsako izpolnitvijo plačilne obveznosti preverjala kazalce finančne stabilnosti svojega poslovnega partnerja.
Ustaljen in stabilen poslovni odnos predstavlja namreč eno od okoliščin, zaradi katere tožena stranka ni imela razloga za morebitno povečano skrbnost v smeri bolj angažiranega ugotavljanja finančnega položaja tožeče stranke, oziroma da bi dvomila v njeno finančno stabilnost.
Vsaka stranka je dolžna svojo ustavno pravico do sodnega varstva izvrševati obzirno in z zadostno mero procesne skrbnosti. Dolžnik zoper vsak sklep sodišča (tudi zoper plačilne naloge za plačilo sodne takse) vlaga pravna sredstva, večinoma s povsem pavšalno utemeljitvijo ali celo brez nje. S tem se izvršilni postopek zavlačuje. V takem primeru je lahko podan dejanski stan zlorabe pravice in v kolikor bo dolžnik s takim ravnanjem nadaljeval, bo možno kaznovanje zaradi zavlačevanja postopka z zlorabo procesnih institutov.
Upravnik večstanovanjske hiše je ob izostanku pogodbene podlage za izterjavo obratovalnih stroškov (ne pa tudi stroškov upravljanja) aktivno legitimiran, če jih je pred tem poravnal iz lastnih sredstev.
Predujem predstavlja le oceno oziroma predvidevanje o višini stroška, zato upniku ni mogoče naložiti, da mora navedeni strošek priglasiti že ob samem plačilu predujma, saj se z dejanskim nastankom stroška cenitve in z njegovo višino seznani šele z izdajo sklepa o odmeri nagrade cenilcu in mu šele z vročitvijo tega sklepa prične teči subjektivni rok za priglasitev navedenega stroška.