invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije
Pri tožnici, invalidki III. kategorije invalidnosti, je prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je njen tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - ustrezna zaposlitev
Reorganizacija in ukinitev tožničinega delovnega mesta je bila posledica toženkinega (slabšega) poslovanja. Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja v avtonomni sferi delodajalca, vendar pa sodišče ne presoja, ali je sprememba v organizaciji družbe potrebna in smotrna, preverja lahko le, ali ni morda le navidezna. Reorganizacija z ukinitvijo tožničinega delovnega mesta ni bila navidezna, ker so se po ukinitvi delovnega mesta njena dela prerazporedila na ostale toženkine zaposlene in funkcionarje. Zato je tožena stranka dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi v skladu s prvo alinejo 1. odstavka 88. člena ZDR.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063749
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 5, 5/1. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1.
javna priobčitev fonogramov - sorodne pravice - absolutne pravice - dolžnost obveščanja - civilnopravne sankcije - bodoče terjatve - neupravičena pridobitev - civilna kazen - reprezentativno združenje uporabnikov - poslovni obrat - odmena za uporabo fonogramov - povzročitev škode - zahtevek iz civilnega delikta - odškodnina - stroški poslovanja
Dolžnost mesečnega poročanja uporabnika tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma neplačevanjem.
Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožniku nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožnik ne more prevaliti na toženo stranko.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožnici, invalidki III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, neutemeljen.
ZUJF člen 143. ZOPRZUJF člen 143, 143/3. ZPP člen 158, 158/1.
ustavitev postopka - pravdni stroški
Tožeča stranka je tožbo umaknila še pred razpisom naroka za glavno obravnavo, glede na to, da je tožena stranka po razveljavitvi 143. člena ZUJF z izplačevanjem nezmanjšanih zneskov pokojninske dajatve za vnaprej takoj odpravila protiustavni poseg v višino pokojninske dajatve, v zvezi s plačilom razlik protiustavno zmanjšanih zneskov pokojninske dajatve za nazaj pa je izdala odločbo v skladu z 3. odst. 143. člena ZOPRZUJF. Kljub temu, da je z upravnim aktom izplačilo protiustavno znižane razlike pokojninske dajatve izpolnjeno le delno v višini 20 % pripadajočega zneska ob izplačilu pokojnin za sporno obdobje, v preostalih 80 % razlike pa odloženo v izpolnitev na kasnejše obdobje, se tožeča stranka s takšnim načinom izpolnitve strinja, zaradi česar je ne more zadeti sankcija zamujenega umika tožbe. Zato je tožena stranka tožeči dolžna povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
invalidska pokojnina - invalidnost - invalid III. kategorije
V postopku z mednarodnim elementom, ko je bila zahteva sprožena na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Sloveniji in BIH, je pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine mogoče priznati ob popolni nezmožnosti za organizirano pridobitno delo. Torej v primeru obstoja I. kategorije invalidnosti iz 1. alinee 2. odst. 60. člena ZPIZ-1. Ta pogoj pa v obravnavani zadevi ni izpolnjen.
Zmanjšana delovna zmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni je bila ugotovljena že v prejšnjem, pravnomočno končanem predsodnem upravnem postopku, ko tožnik še ni dopolnil 50 let starosti. Že tedaj je bilo ocenjeno, da ga niti s poklicno rehabilitacijo ni mogoče usposobiti za delo v polnem delovnem času. Ker se je v obravnavanem predsodnem in sodnem postopku izkazalo, da je pri njem še vedno podana preostala delovna zmožnost v enakem obsegu, niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine iz 2. alinee 67. člena ZPIZ-1
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063754
ZPP člen 117, 117/2, 117/3, 118, 318, 318/1, 318/1-4. ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD člen 23. URS člen 22.
pravica do izjavljanja - vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlogi – zamuda roka za odgovor na tožbo – subjektivni rok – objektivni rok za vložitev predloga – prekluzivni rok – procesna predpostavka - stroški zdravljenja – ukrepi varstva pri delu - vzročna zveza
Z institutom vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče odpraviti zamude roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
javni uslužbenci - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR z očitkom, da je v evidenco zaključka tranzitnih postopkov namenoma evidentiral tranzitni dokument, izdan pri nizozemski carinski službi, ne da bi to vozilo z navedenim blagom dejansko izstopilo. Te operacije pa, za razliko od vseh ostalih, ni vnesel v evidenco, preko katere se izvaja izmenjava podatkov, kar pomeni, da o tej operaciji ni obvestil hrvaških carinskih organov. S tem je omogočil sprostitev blaga v prost promet na carinskem območju Evropske Skupnosti, v nasprotju s carinskimi in davčnimi predpisi. Tožena stranka je za vse bistvene okoliščine očitane kršitve izvedela najkasneje takrat, ko je sama Centralni tranzitni pisarni sporočila, da je bil zaključen tranzitni promet. Ker je tožniku izredno odpoved podala po poteku 30-dnevnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC0003838
ZOZP člen 7. ZPP člen 72, 286, 286b. OZ člen 131, 179.
regres zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - kršitev zavarovalne pogodbe - odhod s kraja prometne nezgode - izvedba dokazov
Toženec ni zanikal,da je vozil brez vozniškega dovoljenja. Sodišče pa je nadalje pravilno ugotovilo, da po nezgodi, ki jo je povzročil, ni ostal na kraju dogodka do prihoda policije in ni posredoval svojih podatkov ter podatkov o obveznem zavarovanju, zato je pravilno zaključilo, da je kršil 3. člen Splošnih pogojev AO-04 in 7. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu.
Tožnica je revizijo vložila sama in ni zatrjevala niti dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je bilo potrebno njeno revizijo kot nedovoljeno zavreči (1. odst. 374. člena ZPP).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 110, 110/2, 421. ZDSS-1 člen 61.
vdovska pokojnina - zavrženje zahteve
Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če v isti upravni stvari že teče postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna, tudi če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila. Dejansko stanje in pravna podlaga, na katero je tožnica opirala svoj zahtevek za priznanje pravice do vdovske pokojnine, se nista v ničemer spremenila. Zato je toženec na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tožničino zahtevo pravilno zavrgel.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063746
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk člen 2, 2/5. ZDDV-1 člen 33, 33/1. OZ člen 131, 164, 190, 198.
javna priobčitev fonogramov – sorodne pravice – absolutne pravice – dolžnost obveščanja – civilnopravne sankcije – bodoče terjatve – neupravičena pridobitev – civilna kazen – trgovinska dejavnost – reprezentativno združenje uporabnikov – pristop k podpisu individualne pogodbe – vezanost na skupni sporazum – odmena za uporabo fonogramov – povzročitev škode – zahtevek iz civilnega delikta – odškodnina – stroški poslovanja
Dolžnosti mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožeči stranki nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.
ZPIZ/92 člen 11, 11/1, 11/1-1. ZPIZ-1 člen 3, 7, 7/2, 15, 15/1, 15/1-1, 19. URS člen 156. ZMEPIZ člen 45, 45/1, 45/1-3, 48. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 2, 2/1, 6, 7.
lastnost zavarovanca - opravljanje pridobitne dejavnosti - izvzem iz zavarovanja
Izpodbijana odločba o ugotovljeni lastnosti zavarovanca za sporno obdobje je zakonita, saj s strani tožnika po 19. členu ZPIZ-1 (po katerem pri ministru, pristojnemu za delo, lahko osebe, ki so vključene v obvezno zavarovanje v tujini, predlagajo izvzem iz obveznega zavarovanja, če je tako določeno z mednarodno pogodbo) ter 10. členu v zvezi z 8. členom mednarodnega Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ni bilo nobene iniciative za izvzem iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaradi obstoja istovrstnega zavarovalnega razmerja pri hrvaškem nosilcu zavarovanja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063739
ZASP člen 130, 153, 154, 154/1, 157, 157a, 157a/2, 157e, 158, 158/2, 159, 159/4, 167, 168. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 4, 4/2, 5, 5/1, 6, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. OZ člen 131, 164, 190, 198.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma neplačevanjem.
Skupni sporazum posredno določi tudi odmeno za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
ZPP člen 86, 86/3, 367, 374, 374/1. ZDSS-1 člen 19.
zavrženje vloge - starostna pokojnina
Tožnica je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila vlogo „Protest na odgovor Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani“. Pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča ni možna, možno je le izredno pravno sredstvo. Vloga tožnice, če se šteje kot izredno pravno sredstvo - revizija, je nedovoljena, ker tožnica za takšno pravno dejanje nima postulacijske sposobnosti oziroma tega ni izkazala (da ima opravljen pravniški državni izpit). Zato je tožničino vlogo potrebno zavreči (1. odstavek 374. člena ZPP).
lastninjenje kmetijskih zemljišč – pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Na podlagi določbe čl. 14 ZSKZ in čl. 5 ZLPP, pridobi Republika Slovenija lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih po samem zakonu (ex lege). Tožeča stranka je zatrjevala, da je lastninsko pravico na obeh nepremičninah pridobila na originarni pridobitni način RS, in bi torej moral za vknjižbo lastninske pravice na njo zadostovati že ugotovitveni zahtevek, kakor ga je podala tožeča stranka pod točko 1 svojega zahtevka. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ve, da je vpis v zemljiško knjigo zato le deklaratorne narave. Na te trditve pa sodišče prve stopnje ni dalo adekvatne obrazložitve in v tej zvezi ni sprejelo pravilne materialnopravne odločitve, glede potrebnosti izdaje t.i. listine za vknjižbo lastninske pravice.
Ni dejanske nevarnosti, da bi farmacevt v lekarni izdal za zdravljenje GIST namesto predpisanega G. drugo zdravilo, namreč M.. Opustitev uvrstitve M.-a na seznam medsebojno zamenljivih zdravil za zdravljenje GIST je razlog, ki preprečuje, da bi farmacevt izdajal M. za zdravljenje GIST.
Upnik lahko zahteva od dolžnika, da ne povzroča nevarnosti za kršitev patenta, in da v tem oziru ne ustvarja razmer, ki bi k kršitvi patenta „kar klicale“. Opisana upravnopravna ureditev predpisovanja in izdajanja M. je v Republiki Sloveniji sedaj takšna, da takšne dejanske nevarnosti ni. Morebitni kršilec upnikovega patenta bi lahko bil kvečjemu zdravnik, in ne dolžnik.
jezik vročanja – vročanje odločb stranki v postopku, ki je tuja državljanka in slovenskega jezika ne razume
Sodišče prve stopnje je z vročanjem odločb stranki v postopku, ki je tuja državljanka in slovenskega jezika ne razume, kršilo njene pravice v postopku o prekršku. Ker je sodišče prve stopnje sodbo obdolženki poslalo v prevodu, je očitno že ugotovilo, da obdolženka slovenskega jezika ne razume. Zato bi jo moralo tudi k popravi vloge (da jo vloži v jeziku, v katerem sodišče posluje) pozvati v jeziku, ki ga obdolženka razume.
Ker so upravičenci še pred podržavljanjem na predmetnih zemljiščih pridelovali hmelj in je bilo zemljišče ob uveljavitvi ZDen hmeljišče, je potrebno pri ugotavljanju izgubljene koristi izhajati iz pridelave hmelja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka - obveščanje delodajalca - rok za podajo odpovedi
Tožnica je toženi stranki dojenje prvič omenila šele ob vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar potrdila o tem toženi stranki ni predložila, čeprav ga je direktor tožene stranke zahteval. Potrdilo je priložila šele tožbi. Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS, ki ga je zavzelo v konkretni zadevi, tožnica ne more uveljavljati varstva pred odpovedjo na podlagi zdravniškega potrdila, predloženega šele v sodnem postopku. Zato tožnica ni upravičena do varstva pred odpovedjo kot doječa mati skladno s 115. členom ZDR.
Ni mogoče zahtevati, da bi delodajalec moral odpoved podati že ob prvih znakih težav pri poslovanju oz. prvih znakih, da določeno delo ne obstaja. Odločitev delodajalca, da še naprej obdrži v delovnem razmerju delavca, ki nima dovolj dela, ne more biti delodajalcu v škodo, da bi zaradi tega šteli, da je zamudil prekluzivni rok, v katerem mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Rok začne teči, ko se delodajalec dejansko odloči, da to delovno mesto ukine oz. da bo podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nastanek razloga in začetek teka roka za odpoved je odvisen od ugotovitve delodajalca, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov potreba po delavčevemu delu prenehala.