predlog za začetek postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja - pravni interes - poplačilo upnikov - neobstoječa stečajna masa
Glede na to, da je bil dolžnikov predlog za odpust obveznosti pravnomočno zavržen ter da se iz dolžnikove plače v stečajno maso ne bo nateklo nič, drugega premoženja pa dolžnik nima, upniki na bodo poplačani, in to niti v manjšem deležu, saj se iz neobstoječe stečajne mase ne bodo mogli poplačati niti stroški stečajnega postopka. Zato namena stečajnega postopka v obravnavani zadevi ni mogoče doseči, od njega nima dolžnik nobenega upoštevnega pravnega interesa oziroma koristi, prav tako ga nimajo niti upniki.
odškodnina - stroški mesečne nege in oskrbe – oskrba na domu – zastaranje – pretrganje zastaranja – vštetje nakazila - renta
Tožnik je tožbo za povrnitev tistih stroškov za tožnikovo nego in oskrbo, ki so nastali pred junijem 2009, umaknil, ponovno pa je zahteval plačilo šele decembra 2012, zato zastaranje kljub tožbi ni bilo pretrgano.
Nobenega dvoma ni, da je oskrba nepokretnega bolnika na lastnem domu dražja in kvalitetnejša od oskrbe v domu starejših občanov. Znesek 1.692,08 EUR mesečno glede na obseg tožnikovih potreb, zahtevnost njegove nege in splošno znana cenovna razmerja, ni niti najmanj pretiran.
Določbe šestega odstavka 141. člena ZIZ ne gre razumeti tako, da bi izvršilno sodišče izvršbo na denarna sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet ustavilo le ob hkratnem obstoju pogojev iz tretjega in četrtega odstavka istega člena, temveč tako, da se izvršba ustavi na podlagi obvestila banke bodisi ker dolžnika nima odprtega TRR računa bodisi na računu ni (bilo) rubljivih sredstev.
Četudi je bila tožniku izpodbijana sodba vročena neosebno, namesto osebno, je bil z njeno vsebino nedvomno seznanjen na dan pisanja pritožbe. Ko je vložil dopolnitev pritožbe oziroma ko je dostavil listinski dokaz, je petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe že potekel. Navedene dopolnitve pritožbe z listinskim dokazom zato ni mogoče upoštevati. Tudi če bi ju tožnik predložil pravočasno, to je v pritožbenem roku, pritožbeno sodišče listinskega dokaza ne bi smelo upoštevati, saj gre za nedovoljeno pritožbeno novoto. Ob potrebni skrbnosti, bi ga lahko namreč predložil že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
povrnitev pravdnih stroškov - upravičenost do brezplačne pravne pomoči
Na obveznost tožnika, da mora plačati stroške prvotoženki, ne vpliva okoliščina, da prvotoženka prejema socialno podporo in da je upravičena do brezplačne pravne pomoči.
ZIZ člen 24, 24/3, 56, 58, 58/1, 58/3, 264. ZPP člen 190, 325.
predhodna odredba - ugovor po izteku roka - odstop terjatve - dopolnilni sklep
V postopku zavarovanja so po pravnomočnosti sklepa o zavarovanju možni le opozicijski ugovori – da je terjatev prenehala. Tudi če je bila terjatev tožeče stranke odstopljena novemu upniku, zaradi tega ni prenehala, tožeča stranka pa tudi v takem primeru obdrži procesno legitimacijo.
izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička - družba z omejeno odgovornostjo - prag 4% osnovnega kapitala
V skladu s 522. členom ZGD-1 je pri družbi z omejeno odgovornostjo predpisana smiselna uporaba določb tega zakona o delniški družbi, med drugim tudi glede uveljavljanja ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine. V ta okvir sodi tudi določba 399. člena ZGD-1 (izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička), ki jo je pravilno kot pravno podlago za odločanje v predmetnem gospodarskem sporu vzelo tudi sodišče prve stopnje. Vendar pa je slednje po presoji pritožbenega sodišča zavzelo zmotno stališče, da smiselna uporaba te določbe, zaradi razlik med delniško družbo in d.o.o.-jem, izključuje izpodbojni razlog nedelitve dobička najmanj v višini 4% osnovnega kapitala (če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje), hkrati pa omogoča v primeru, če se ugotovi, da je izpodbijani sklep v nasprotju z zakonom ali statutom, razdelitev bilančnega dobička družbenikom v celotni višini (in ne zgolj v višini 4% osnovnega kapitala).
V nobenem primeru, ne pri delniški družbi (kot se je že izrekla sodna praksa, ki jo navaja že sodišče prve stopnje) in ne pri družbi z omejeno odgovornostjo, pa ne more sodišče (v celoti) prevzeti vloge skupščine oz. družbenikov (505. člen ZGD-1) in odločiti o delitvi celotnega (preostanka) bilančnega dobička. Iztožljivo terjatev na izplačilo bilančnega dobička, ki presega minimalni znesek 4 % osnovnega kapitala, imajo družbeniki zgolj v primeru, ko je že sprejet sklep skupščine, s katerim je odločeno o razdelitvi dobička med družbenike v takšni višini. Pravica družbenika do udeležbe v bilančnem dobičku na podlagi 1. odst. 494. čl. ZGD-1 je namreč zgolj korporacijsko upravičenje, na podlagi katerega družbenik še ne more zahtevati, da mu družba izplača ustrezni del dobička, čeprav ga je v preteklem poslovnem letu ustvarila.
Tožnica uveljavlja na račun svoje dedne pravice (zunajzakonska partnerka) solastninsko pravico na premoženju, ki ga je podedovala oporočna dedinja. Med drugim zatrjuje, da je oporoka nična. V tem primeru zadostuje postavljeni ugotovitveni zahtevek, da je tožnica lastnica vtoževanega premoženja do 1/4.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 132, 132/3, 132/3-2, 132/3-3, 296, 296/1, 383. ZIZ člen 38, 38/5.
stroški postopka – začetek stečajnega postopka – prekinitev izvršilnega postopka – nejudikatna terjatev – prijava terjatve v stečajnem postopku – osebni stečaj
Sodišče po začetku stečajnega postopka dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz 2. odstavka 131. člena ali iz 3. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ne sme nalagati v plačilo stroškov.
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona.
ZPP člen 142, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4, 149, 149/4. ZIZ člen 15. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem postopku člen 6.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pozivni sklep – vročanje pisanj – osebna vročitev – pomanjkljiva vročilnica o vročitvi sklepa – dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju
Za vročitev sklepa, s katerim sodišče pozove stranko k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je treba uporabiti pravila o osebnem vročanju.
Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem postopku v 6. členu predpisuje vsebino obvestila v pravdnem postopku.
Vstop stranskega intervenienta v pravdo je dopusten le, če tisti, ki predlaga svojo stransko intervencijo, dokaže pravni interes, da stranka, kateri se želi pridružiti, v pravdi zmaga. Negativne dejanske posledice niso razlog za dovolitev stranske intervencije.
Stranski intervenient je pomočnik stranke in deluje le v okvirih, ki jih postavita stranki s svojimi zahtevki in ugovori. Lahko opravlja le tista dejanja, ki so koristna za stranko, kateri se pridruži.
ZJU člen 154, 154/1, 154/3, 156, 156/2. ZDR člen 88, 88/6.
pogodba o zaposlitvi - javni uslužbenec - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je nastal tistega dne, ko je tožena stranka tožniku odvzela projekte in vsa pooblastila za vodenje projektov in so bile naloge tožnika prerazporejene na druge zaposlene. Ker je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po poteku 6-mesečnega subjektivnega zakonskega roka iz 6. odstavka 88. člena ZDR, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - konkurenčna prepoved
Odpovedni razlog po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni bil utemeljen, saj tožnik te kršitve ni storil, ker mu je tožena stranka onemogočila, da bi prihajal na delo.
Kljub temu, da je tožnik storil kršitev konkurenčne prepovedi, pa ta kršitev ni tako huda, da zaradi nje ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja vsaj do izteka odpovednega roka, kar je pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 110. člena ZDR. Tožena stranka je za tožnikovo delo pri konkurenčni družbi vedela, vendar je ta odpovedni razlog v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla šele na drugem mestu, saj mu je prvenstveno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi tega, ker pet dni ni prišel na delo. Iz tega izhaja, da kršitev le ni bila tako huda, da nadaljevanje dela do izteka odpovednega roka ne bi bilo možno, saj ni nobenega dvoma, da je ves čas tožnikove zaposlitve za njegovo delo pri drugi družbi vedela in ga tudi dopuščala. Ker ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
objava popravka - kogentni pogoji - prizadetost pravice ali interesa - razpravno načelo - oblikovanost zahtevka - vsebina zahtevka za popravek
Zahtevek za popravek lahko obsega le besedilo, katerega je v celoti opredeliti kot popravek po četrtem odstavku 26. člena ZMed. Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, zato sodišče lahko ugodi le takemu zahtevku, ki v celotnem zahtevanem besedilu predstavlja popravek, sicer ga mora kot neutemeljenega zavrniti.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0011983
ZPP člen 18, 189, 274.
imenovanje v naziv - javni uslužbenci - napredovanje - uvrstitev v plačni razred - predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe - litispendenca
Tožnica je s pripravljalno vlogo z modifikacijo tožbenega zahtevka v tem individualnem delovnem sporu postavila povsem identičen tožbeni zahtevek kot v zadevi, o kateri že teče pravda. Po določbi 189. člena ZPP pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Ker je bila v drugi zadevi tožba vročena toženi stranki preden je tožnica modificirala tožbeni zahtevek, je bilo potrebno v tem sporu tožničino tožbo v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavreči.
ZDSS-1 člen 43, 43/3. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 271, 272, 273. ZDR člen 42, 126, 131.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - obveznost plačila - plača - verjetno izkazana terjatev - pogoji za začasno odredbo - nevarnost - neznatna škoda
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker iz tožnikovih navedb izhaja, da tožena stranka tožniku ni izplačala plače za sporno obdobje, je terjatev glede plačila plač iz tega naslova verjetno izkazana.
Tožnik pogoja, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena (člen 270/2 ZIZ, člen 270/3 ZIZ), na podlagi katerih bi bilo mogoče izdati predlagano začasno odredbo, ni izkazal. Tožnik je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, izkazoval le s trditvijo, da bo tožena stranka kupnino od prodaje nepremičnine, namesto na svoj transakcijski račun, preusmerila drugam oziroma na drugo družbo, katere lastnica je tožnikova žena, kar pa ne zadošča za ugotovitev, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, da se dolžnikovemu dolžniku prepoveduje nakazati kupnino toženi stranki do višine dolga tožnika in da se banki prepoveduje s TRR tožene stranke izplačati dolg tožnika do tožene stranke, ni utemeljen.
ZDSS-1 člen 43, 43/3. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 271, 272, 273. ZDR člen 42, 126, 131.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - obveznost plačila - plača - verjetno izkazana terjatev - pogoji za začasno odredbo - nevarnost - neznatna škoda
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker iz tožnikovih navedb izhaja, da tožena stranka tožniku ni izplačala plače za sporno obdobje, je terjatev glede plačila plač iz tega naslova verjetno izkazana.
Tožnik pogoja, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena (člen 270/2 ZIZ, člen 270/3 ZIZ), na podlagi katerih bi bilo mogoče izdati predlagano začasno odredbo, ni izkazal. Tožnik je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, izkazoval le s trditvijo, da bo tožena stranka kupnino od prodaje nepremičnine, namesto na svoj transakcijski račun, preusmerila drugam oziroma na drugo družbo, katere lastnica je tožnikova žena, kar pa ne zadošča za ugotovitev, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, da se dolžnikovemu dolžniku prepoveduje nakazati kupnino toženi stranki do višine dolga tožnika in da se banki prepoveduje s TRR tožene stranke izplačati dolg tožnika do tožene stranke, ni utemeljen.
specifikacija višine terjatve – zamude obresti – obračun obresti – negativno dejstvo – procesno trditveno in dokazno breme – navadno sosporništvo – zastoj v postopku
Pri vprašanju ustrezne specifikacije višine vtoževane terjatve (in s tem sklepčnosti tožbe), je odločilno ne le, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, ampak tudi, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe.
Glede na določno navedene podatke o zapadlosti posameznih računov bi morala tožena stranka, če je zanikala plačevanje računov z zamudo, podati trditve in dokaze, da jih je plačala pravočasno. Procesno trditveno in dokazno breme ob takem ugovoru je bilo namreč na toženi stranki.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 202, 202d. ZKP člen 89.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - materialnopravni rok - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je materialnopravni in nepodaljšljiv zakonski rok, zato zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.